Page 205 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 205
7: integriranje dohodkov v kmečki ekonomiji v dobi industrializacije
...). Med investicijske izdatke lahko vključimo galico in druge potrebščine
za vinograd in nakup živine za nadaljnjo rejo. V tej kategoriji izdatkov je
zanimiva postavka najemniškega dela. Sezonsko so najemali delavce za
delo v vinogradu in tudi pri drugih poljskih opravilih. Na tej kmetiji hrane
niso dokupovali, nasprotno, večino pridelanega vina in žganja so proda-
li pa tudi 40 % pridelanega krompirja ter znaten delež fižola. Kot zanimiva
postavka se pojavlja zavarovanje, ki ga pri manjši kmetiji ni bilo in priča o
drugačnih materialnih zmožnostih, a tudi konceptih gospodarjenja.
Stolpci stroškov in čistih dohodkov izkazujejo, da so glede na obstoječo
produktivnost na tej kmetiji dosegali povsem izravnano bilanco. Kmetija je
s svojim donosom zagotavljala osnovno oskrbo družine s hrano in z obleko;
torej je zagotavljala preživetje družine. Višek sredstev, ki se je pojavljal v bi-
lanci, je bil posledica dodatne ekonomske aktivnosti izven lastnega kmetij
skega obrata. In samo ta sredstva so bila na voljo za morebitne investicije v
nove tehnologije ter postopke pridelave in prireje.
Tudi tretji primer sodi v kategorijo srednjih kmetov, le da tokrat ne
gre za Belo Krajino, temveč za kmetijo iz Slovenskih goric, ki se je nahaja-
la dva kilometra severno od Ptuja (Bratko 1938, 396–7). Na 13 hektarjev ob-
segajoči kmetiji se je preživljala šestčlanska družina, od tega štirje otroci.
Obseg dela je bil že tolikšen, da ga družina sama ni zmogla. Pri tej kmeti-
ji sta že opazni specializacija proizvodnje in navezanost na trg, saj je bila
glavna panoga živinoreja. Tako so redili 4 krave, 2 vola, nekaj teličkov, več-
je število prašičev, konja in kot dopolnilo tudi kokoši. Glavnina dohodkov
kmetije je izvirala iz živinoreje, zlasti iz prodaje mleka, živine in jajc. V letu
1936/37 so dohodki iz živinoreje predstavljali kar 70 % vseh dohodkov. Vse
ostale panoge na tej kmetiji so bile dopolnilne in so v bistvu služile za zado
voljitev lastnih potreb. Med poljedelskimi pridelki so prodajali predvsem
krompir in nekaj malega pšenice, zelja in fižola. Enako lahko ugotavlja-
mo tudi za sadjarstvo in vinarstvo, saj so prodali le majhen del pridelanega.
Ravno pri tej kmetiji lahko zelo plastično ponazorimo razdiralne učinke
velikega padca kmetijskih cen v času gospodarske krize, saj je ta kmetija
v predkriznem letu 1929 z enako strukturo prodanega zaslužila za dobrih
40 % več denarja. Razlika v izpadu dohodkov je znatna pri prodani živini,
mleku in vinu.
Vzporedno opazovanje dohodkov in izdatkov v letu 1936/37, kljub
drastičnemu padcu cen, pokaže uravnoteženo bilanco kmetovanja, a resda
brez presežka. Če smo v prejšnjem primeru ugotavljali tako rekoč odsotnost
stroškov za nadaljnjo proizvodnjo, tokrat ni tako. Temu srednjemu kmetu
203
...). Med investicijske izdatke lahko vključimo galico in druge potrebščine
za vinograd in nakup živine za nadaljnjo rejo. V tej kategoriji izdatkov je
zanimiva postavka najemniškega dela. Sezonsko so najemali delavce za
delo v vinogradu in tudi pri drugih poljskih opravilih. Na tej kmetiji hrane
niso dokupovali, nasprotno, večino pridelanega vina in žganja so proda-
li pa tudi 40 % pridelanega krompirja ter znaten delež fižola. Kot zanimiva
postavka se pojavlja zavarovanje, ki ga pri manjši kmetiji ni bilo in priča o
drugačnih materialnih zmožnostih, a tudi konceptih gospodarjenja.
Stolpci stroškov in čistih dohodkov izkazujejo, da so glede na obstoječo
produktivnost na tej kmetiji dosegali povsem izravnano bilanco. Kmetija je
s svojim donosom zagotavljala osnovno oskrbo družine s hrano in z obleko;
torej je zagotavljala preživetje družine. Višek sredstev, ki se je pojavljal v bi-
lanci, je bil posledica dodatne ekonomske aktivnosti izven lastnega kmetij
skega obrata. In samo ta sredstva so bila na voljo za morebitne investicije v
nove tehnologije ter postopke pridelave in prireje.
Tudi tretji primer sodi v kategorijo srednjih kmetov, le da tokrat ne
gre za Belo Krajino, temveč za kmetijo iz Slovenskih goric, ki se je nahaja-
la dva kilometra severno od Ptuja (Bratko 1938, 396–7). Na 13 hektarjev ob-
segajoči kmetiji se je preživljala šestčlanska družina, od tega štirje otroci.
Obseg dela je bil že tolikšen, da ga družina sama ni zmogla. Pri tej kmeti-
ji sta že opazni specializacija proizvodnje in navezanost na trg, saj je bila
glavna panoga živinoreja. Tako so redili 4 krave, 2 vola, nekaj teličkov, več-
je število prašičev, konja in kot dopolnilo tudi kokoši. Glavnina dohodkov
kmetije je izvirala iz živinoreje, zlasti iz prodaje mleka, živine in jajc. V letu
1936/37 so dohodki iz živinoreje predstavljali kar 70 % vseh dohodkov. Vse
ostale panoge na tej kmetiji so bile dopolnilne in so v bistvu služile za zado
voljitev lastnih potreb. Med poljedelskimi pridelki so prodajali predvsem
krompir in nekaj malega pšenice, zelja in fižola. Enako lahko ugotavlja-
mo tudi za sadjarstvo in vinarstvo, saj so prodali le majhen del pridelanega.
Ravno pri tej kmetiji lahko zelo plastično ponazorimo razdiralne učinke
velikega padca kmetijskih cen v času gospodarske krize, saj je ta kmetija
v predkriznem letu 1929 z enako strukturo prodanega zaslužila za dobrih
40 % več denarja. Razlika v izpadu dohodkov je znatna pri prodani živini,
mleku in vinu.
Vzporedno opazovanje dohodkov in izdatkov v letu 1936/37, kljub
drastičnemu padcu cen, pokaže uravnoteženo bilanco kmetovanja, a resda
brez presežka. Če smo v prejšnjem primeru ugotavljali tako rekoč odsotnost
stroškov za nadaljnjo proizvodnjo, tokrat ni tako. Temu srednjemu kmetu
203
