Page 30 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 30
preživetje in podjetnost
portnem sistemu na Slovenskem je bila torej pri blagu z nizko enotno ceno
v tem, da je kmet lahko zaslužil tako od samega transporta, ki je bil drag in
zato dobičkonosen za tovornika, kot od prodaje na primer žita in soli, med-
tem ko je trgovec imel dobiček le od prodaje samega blaga, transport pa mu
je predstavljal čisti strošek, ki je najedal profitabilnost kupčevanja.
Na drug temeljni pogoj za razmah kmečke trgovine na Slovenskem je
opozoril Grafenauer z ugotovitvijo, da je bila »temeljna podlaga za kmečko
trgovino […] naturalna menjava žita za sol v istrskih mestih«. V primor-
skem prostoru je bil »obseg žitnega pridelka […] skromen, […] zato je trgo-
vina nujno vodila v posredniško trgovino med žitorodnimi pokrajinami na
vzhodu in proizvajalci soli na zahodu« (Grafenauer 1970, 627–8).
Kaj pa je slovenskega kmeta gnalo na trg? Gestrin je izpostavil dva de-
javnika, oba s priokusom nuje. Na eni strani je videl kmetovo potrebo po
denarju za odplačevanje zemljiških dajatev v denarju in drugih povečanih
gosposkih bremen ter naraščajočih državnih davkov. Na drugi strani so mu
stale majhne kmetije, premajhne, da bi lahko preživljale kmečka gospodinj
stva in omogočale plačevanje naraščajočih davkov in dajatev (Gestrin 1991,
248). Svojo interpretacijo je podkrepil z mnenjem, ki so ga sredi 16. stolet-
ja izražali kranjski deželni stanovi, da na Kranjskem in posebej na Krasu
kmetje ne bi mogli obstati na svojih kmetijah ter plačevati dajatev in dav
kov, če bi ne trgovali in tovorili. Razlog za proces delitve kmetijskih obra-
tov, ki je drobil kmečko posest, pa je videl v naraščanju prebivalstva, saj
je zapisal, da je bil »populacijski razvoj […] eden poglavitnih vzrokov za
proces delitve kmetij na manjše enote in za začeto diferenciacijo na vasi«
(Gestrin 1973b, 47). Lahko bi torej rekli, da je Gestrin tretji, vsaj posreden
dejavnik povečane kmečke dejavnosti na trgu videl v demografski rasti. Ta
interpretacija, ki jo je izrazil tudi v drugih svojih delih, je bila in je še ved-
no zelo vplivna v slovenskem zgodovinopisju in jo v taki ali drugačni obli-
ki srečamo v marsikaterem znanstvenem, strokovnem in poljudnem delu.
To tudi pomeni, da Gestrin ni bil nujno edini in niti prvi, ki je to trdil.
Tako je na primer že Žontar menil, da je imela posebej močna ukorenin
jenost kmečke trgovine na Kranjskem »svoje vzroke deloma v neposred-
ni soseščini laških in ogrsko-hrvatskih dežel, predvsem pa so silili majhni
in malo donosni grunti kmečke podložnike, zlasti še kočarje in gostače, da
so iskali zaslužka med drugim tudi v prekupčevanju« (Žontar 1956, 92–3).
Tovrstna interpretacija izpostavlja dejavnike, ki izvajajo pritisk na
kmeta od zunaj. Povečevanje (denarnih) dajatev in višanje davkov sta zu-
nanja dejavnika. Drobljenje kmetij deluje kot neizogibna posledica demo-
28
portnem sistemu na Slovenskem je bila torej pri blagu z nizko enotno ceno
v tem, da je kmet lahko zaslužil tako od samega transporta, ki je bil drag in
zato dobičkonosen za tovornika, kot od prodaje na primer žita in soli, med-
tem ko je trgovec imel dobiček le od prodaje samega blaga, transport pa mu
je predstavljal čisti strošek, ki je najedal profitabilnost kupčevanja.
Na drug temeljni pogoj za razmah kmečke trgovine na Slovenskem je
opozoril Grafenauer z ugotovitvijo, da je bila »temeljna podlaga za kmečko
trgovino […] naturalna menjava žita za sol v istrskih mestih«. V primor-
skem prostoru je bil »obseg žitnega pridelka […] skromen, […] zato je trgo-
vina nujno vodila v posredniško trgovino med žitorodnimi pokrajinami na
vzhodu in proizvajalci soli na zahodu« (Grafenauer 1970, 627–8).
Kaj pa je slovenskega kmeta gnalo na trg? Gestrin je izpostavil dva de-
javnika, oba s priokusom nuje. Na eni strani je videl kmetovo potrebo po
denarju za odplačevanje zemljiških dajatev v denarju in drugih povečanih
gosposkih bremen ter naraščajočih državnih davkov. Na drugi strani so mu
stale majhne kmetije, premajhne, da bi lahko preživljale kmečka gospodinj
stva in omogočale plačevanje naraščajočih davkov in dajatev (Gestrin 1991,
248). Svojo interpretacijo je podkrepil z mnenjem, ki so ga sredi 16. stolet-
ja izražali kranjski deželni stanovi, da na Kranjskem in posebej na Krasu
kmetje ne bi mogli obstati na svojih kmetijah ter plačevati dajatev in dav
kov, če bi ne trgovali in tovorili. Razlog za proces delitve kmetijskih obra-
tov, ki je drobil kmečko posest, pa je videl v naraščanju prebivalstva, saj
je zapisal, da je bil »populacijski razvoj […] eden poglavitnih vzrokov za
proces delitve kmetij na manjše enote in za začeto diferenciacijo na vasi«
(Gestrin 1973b, 47). Lahko bi torej rekli, da je Gestrin tretji, vsaj posreden
dejavnik povečane kmečke dejavnosti na trgu videl v demografski rasti. Ta
interpretacija, ki jo je izrazil tudi v drugih svojih delih, je bila in je še ved-
no zelo vplivna v slovenskem zgodovinopisju in jo v taki ali drugačni obli-
ki srečamo v marsikaterem znanstvenem, strokovnem in poljudnem delu.
To tudi pomeni, da Gestrin ni bil nujno edini in niti prvi, ki je to trdil.
Tako je na primer že Žontar menil, da je imela posebej močna ukorenin
jenost kmečke trgovine na Kranjskem »svoje vzroke deloma v neposred-
ni soseščini laških in ogrsko-hrvatskih dežel, predvsem pa so silili majhni
in malo donosni grunti kmečke podložnike, zlasti še kočarje in gostače, da
so iskali zaslužka med drugim tudi v prekupčevanju« (Žontar 1956, 92–3).
Tovrstna interpretacija izpostavlja dejavnike, ki izvajajo pritisk na
kmeta od zunaj. Povečevanje (denarnih) dajatev in višanje davkov sta zu-
nanja dejavnika. Drobljenje kmetij deluje kot neizogibna posledica demo-
28
