Page 292 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 292
preživetje in podjetnost
3. Dopolnjevanje dohodkov v sloju zakupnikov
in polzakupnikov
Kmetje z majhnimi ali zakupnimi kmetijami tako kot v celotni Evropi
(Geremek 1997, 55) niso mogli preživeti od enega letnega pridelka do dru-
gega, zato so v Goriških brdih zlasti spomladi v času lakote jemali kratko-
ročna posojila, ki so bila povezana s prihodnjo trgatvijo. Za plačilo dolgov
so pogosto hodili na dnino in tako svojih naporov niso uspeli usmeriti zgolj
v obdelovanje zakupne kmetije. Kot je razvidno iz tabele 10.1 in zapisov v
elaboratih franciscejskega katastra, velika večina tudi ni imela goveje živi-
ne. Le v Pevmi so zapisovalci elaborata zabeležili, da so imeli na največjih
zakupnih kmetijah po 2 vola in 2 kravi (ASG, CS, Piuma). V ostalih krajih
pa so člani komisije v elaboratu pripomnili, da so le redki zakupniki ime-
li kakšno glavo goveje živine (ASG, CS, Cerou, San Floreano, San Mauro).
Zaradi pomanjkanja denarja so bili tisti, ki so premogli kravo, prisiljeni
prodajati teleta (AST, CF, San Martino). Za vsa dela, od prevozov do oran
ja, so morali živino najeti in plačati. Za Gornje in Dolnje Cerovo je elaborat
kot strošek pridelave posebej zabeležil, da je »v tej občini [...] 118 kmečkih
družin in le 52 volov, ki večinoma pripadajo družinam posestnikov. Koloni
morajo zato od njih najeti govedo in cena je enaka kot v Števerjanu« (ASG,
CS, Cerou).
Ker so zakupniki za plačilo najemnin navadno oddali ves vinski cvet,
so morali oddati oz. lokalnim gostilničarjem in prevoznikom, ki so imeli v
lasti tudi živino, prodati še prešanino ali pa poplačati z ustreznim številom
dnin. Tako so poplačali prevoze in oranje (ASG, CS, Cerou, San Floreano,
San Mauro). Vendar je bilo tudi ročno delo – dnina bistveno nižje ocen-
jeno kot dnina za oranje in prevoze. Navajam cene za navadno dnino ter za
dnine z živino:
a) ročno delo:
– odrasel moški 18,37 krajcarjev,
– ženska in mladenič 13,71 krajcarjev,
b) delo z živino:
– dnina oranja s 6 voli in z 2 moškima znaša 5 goldinarjev in 19 ½
krajcarjev,
– dnina z vozom in s 6 voli ter z 2 moškima znaša 4 goldinarje in 19
½ krajcarjev,
– dnina z vozom in s 4 voli ter z 2 moškima znaša 3 goldinarje in 13
krajcarjev,
290
3. Dopolnjevanje dohodkov v sloju zakupnikov
in polzakupnikov
Kmetje z majhnimi ali zakupnimi kmetijami tako kot v celotni Evropi
(Geremek 1997, 55) niso mogli preživeti od enega letnega pridelka do dru-
gega, zato so v Goriških brdih zlasti spomladi v času lakote jemali kratko-
ročna posojila, ki so bila povezana s prihodnjo trgatvijo. Za plačilo dolgov
so pogosto hodili na dnino in tako svojih naporov niso uspeli usmeriti zgolj
v obdelovanje zakupne kmetije. Kot je razvidno iz tabele 10.1 in zapisov v
elaboratih franciscejskega katastra, velika večina tudi ni imela goveje živi-
ne. Le v Pevmi so zapisovalci elaborata zabeležili, da so imeli na največjih
zakupnih kmetijah po 2 vola in 2 kravi (ASG, CS, Piuma). V ostalih krajih
pa so člani komisije v elaboratu pripomnili, da so le redki zakupniki ime-
li kakšno glavo goveje živine (ASG, CS, Cerou, San Floreano, San Mauro).
Zaradi pomanjkanja denarja so bili tisti, ki so premogli kravo, prisiljeni
prodajati teleta (AST, CF, San Martino). Za vsa dela, od prevozov do oran
ja, so morali živino najeti in plačati. Za Gornje in Dolnje Cerovo je elaborat
kot strošek pridelave posebej zabeležil, da je »v tej občini [...] 118 kmečkih
družin in le 52 volov, ki večinoma pripadajo družinam posestnikov. Koloni
morajo zato od njih najeti govedo in cena je enaka kot v Števerjanu« (ASG,
CS, Cerou).
Ker so zakupniki za plačilo najemnin navadno oddali ves vinski cvet,
so morali oddati oz. lokalnim gostilničarjem in prevoznikom, ki so imeli v
lasti tudi živino, prodati še prešanino ali pa poplačati z ustreznim številom
dnin. Tako so poplačali prevoze in oranje (ASG, CS, Cerou, San Floreano,
San Mauro). Vendar je bilo tudi ročno delo – dnina bistveno nižje ocen-
jeno kot dnina za oranje in prevoze. Navajam cene za navadno dnino ter za
dnine z živino:
a) ročno delo:
– odrasel moški 18,37 krajcarjev,
– ženska in mladenič 13,71 krajcarjev,
b) delo z živino:
– dnina oranja s 6 voli in z 2 moškima znaša 5 goldinarjev in 19 ½
krajcarjev,
– dnina z vozom in s 6 voli ter z 2 moškima znaša 4 goldinarje in 19
½ krajcarjev,
– dnina z vozom in s 4 voli ter z 2 moškima znaša 3 goldinarje in 13
krajcarjev,
290
