Page 291 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 291
: integr ir anje dohodkov in socialni položaj: kmečk a gospodinjstva v gor iških br dih ...
dnine. V hlevu umrlih je namreč popisan par volov v vrednosti 48 goldinar-
jev, za katera je zapisano, da sta bila kupljena z doto snahe Marijane Marinič.
Pod nadstreškom na dvorišču je stal dvokolesni voziček ter štirikolesni voz
z več različnimi nastavki, namenjenimi prevozu vina, sena, stelje in drugih
pridelkov. Polzakupniki so imeli glede na skupno število vseh družinskih
poglavarjev več ugodnejših srednjeročnih in dednih pogodb kot zakupni-
ki. Hkrati je vidno, da se je v tej plasti prebivalstva več njenih pripadnikov
ukvarjalo s sekundarno dejavnostjo (tabela 10.2), ki je, lahko bi rekli, značilna
za sloj posestnikov. Zanimivo je torej dejstvo, da se je s sekundarno ali storit-
veno dejavnostjo ukvarjala zlasti tista plast, ki je že bila premožna, medtem
ko so revni sloji, ki niso mogli preživeti zgolj z obdelovanjem kmetije, iska-
li druge vire zaslužka. Možnost opravljanja sekundarne dejavnosti za pre-
možne ni pomenila dopolnitve dohodka iz kmetijske dejavnosti in s tem za-
okrožitve sredstev, potrebnih za vzdrževanje obrata in gospodinjstva, temveč
dodatni zaslužek, ki je premožne naredil še bogatejše«. Enak način delovan-
ja opaža tudi Lazarević (2017, 370) na ozemlju medvojne Slovenije. V začetku
19. stoletja, leta 1808, je bilo tako v Kojskem kar 21 obrtnikov, in sicer 6 zidar-
jev, mizar, 3 kovači, 3 krojači, 3 čevljarji in 5 krčmarjev. Omenjajo se zidarji
Andrej Bandel, Jernej Bevčič, Martin Kumar, Anton Flajban, Anton Matjac
in Valentin Tomažič, mizar Anton Korsič, kovači: Ivan Marušič, Anton
Marušič in Anton Žigon, krojači Valentin Kumar, Anton Korsič Planišček in
Jernej Zuljan, čevljarji Andrej Bevčič, Ivan Bole in Štefan Bole ter krčmarji
Ivan Kumar, Štefan Lenardič, Franc Marinič, Peter Marinič in Anton Žigon
(ASPG, ASP, sez. II, 555/2). Vsekakor je potrebno poudariti dejstvo, ki ga je
prikazal že Lazarević (2017, 364), da vsi ti obrtniki ne pomenijo neke visoko
specializirane panoge, temveč gre za v osnovi kmečko prebivalstvo, ki je za
dodatni zaslužek poseglo še po obrti, katere se je priučilo z malo praktičnega
pouka ter z navadno malo dodatnimi obratovalnimi sredstvi.
Tabela 10.2: Sekundarna dejavnost glede na socialni status
Poklicna Število Odstotek Sekundarna % sek. dejavno- % glede
opredelitev dejavnost (št.) sti v sloju na število vseh
Zakupnik 111 54,1 % 5,4 %
Polzakupnik 66 32,2 % 6 9,1 % 2,9 %
Posestnik 28 13,7 % 6 50 % 2,9 %
Skupaj 205 100 % 14 - 6,8 %
26 12,6 %
Vir: ASG, GD, VE, 83–7.
289
dnine. V hlevu umrlih je namreč popisan par volov v vrednosti 48 goldinar-
jev, za katera je zapisano, da sta bila kupljena z doto snahe Marijane Marinič.
Pod nadstreškom na dvorišču je stal dvokolesni voziček ter štirikolesni voz
z več različnimi nastavki, namenjenimi prevozu vina, sena, stelje in drugih
pridelkov. Polzakupniki so imeli glede na skupno število vseh družinskih
poglavarjev več ugodnejših srednjeročnih in dednih pogodb kot zakupni-
ki. Hkrati je vidno, da se je v tej plasti prebivalstva več njenih pripadnikov
ukvarjalo s sekundarno dejavnostjo (tabela 10.2), ki je, lahko bi rekli, značilna
za sloj posestnikov. Zanimivo je torej dejstvo, da se je s sekundarno ali storit-
veno dejavnostjo ukvarjala zlasti tista plast, ki je že bila premožna, medtem
ko so revni sloji, ki niso mogli preživeti zgolj z obdelovanjem kmetije, iska-
li druge vire zaslužka. Možnost opravljanja sekundarne dejavnosti za pre-
možne ni pomenila dopolnitve dohodka iz kmetijske dejavnosti in s tem za-
okrožitve sredstev, potrebnih za vzdrževanje obrata in gospodinjstva, temveč
dodatni zaslužek, ki je premožne naredil še bogatejše«. Enak način delovan-
ja opaža tudi Lazarević (2017, 370) na ozemlju medvojne Slovenije. V začetku
19. stoletja, leta 1808, je bilo tako v Kojskem kar 21 obrtnikov, in sicer 6 zidar-
jev, mizar, 3 kovači, 3 krojači, 3 čevljarji in 5 krčmarjev. Omenjajo se zidarji
Andrej Bandel, Jernej Bevčič, Martin Kumar, Anton Flajban, Anton Matjac
in Valentin Tomažič, mizar Anton Korsič, kovači: Ivan Marušič, Anton
Marušič in Anton Žigon, krojači Valentin Kumar, Anton Korsič Planišček in
Jernej Zuljan, čevljarji Andrej Bevčič, Ivan Bole in Štefan Bole ter krčmarji
Ivan Kumar, Štefan Lenardič, Franc Marinič, Peter Marinič in Anton Žigon
(ASPG, ASP, sez. II, 555/2). Vsekakor je potrebno poudariti dejstvo, ki ga je
prikazal že Lazarević (2017, 364), da vsi ti obrtniki ne pomenijo neke visoko
specializirane panoge, temveč gre za v osnovi kmečko prebivalstvo, ki je za
dodatni zaslužek poseglo še po obrti, katere se je priučilo z malo praktičnega
pouka ter z navadno malo dodatnimi obratovalnimi sredstvi.
Tabela 10.2: Sekundarna dejavnost glede na socialni status
Poklicna Število Odstotek Sekundarna % sek. dejavno- % glede
opredelitev dejavnost (št.) sti v sloju na število vseh
Zakupnik 111 54,1 % 5,4 %
Polzakupnik 66 32,2 % 6 9,1 % 2,9 %
Posestnik 28 13,7 % 6 50 % 2,9 %
Skupaj 205 100 % 14 - 6,8 %
26 12,6 %
Vir: ASG, GD, VE, 83–7.
289
