Page 34 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 34
preživetje in podjetnost
Ta gospodarski razvoj v smereh zgodnjega kapitalizma je deloval
na osebni položaj podložnikov v smislu sprostitve […]. Gospodarske
možnosti so praktično nudile mnogo možnosti za premik pod-
ložnikov. Posebno tovorništvo je čedalje bolj odpiralo podložnikom
in njihovim sinovom vrata v poslovno življenje in v svet, kamor ni
segala moč njegovih gospodov. Tudi kolikor so sinovi ostali v do-
mačih krajih, so nekateri postali kajžarji ali gostači in jih zeml-
jiški gospodje očetove domačije niso mogli pripraviti do tega, da
bi služili njim. […] Še tedaj [1570] so podložniški sinovi dejansko
odhajali, kamor so hoteli. […] Prav ko si iščejo kmetje večje do-
hodke v svojem trgovanju, so nastajale od srede 16. stoletja naprej
nove mitnice in pregraje trgovanja, združene tudi s povečevanjem
mitn inskih tarif […]. Zato pač ni slučajno, da je v široki vstaji naj
večkrat poudarjena uporniška zahteva odprava mitnic in mitnin
na poti »proti morju«, boj za svobodo cest in kmečkega trgovanja
ter da je puntarski nastop proti mitnicam in mitničarjem ostrejši
kot njihov nastop proti graščinam. (Grafenauer 1973, 27, 29)
Na tej točki smo ponovno pri temeljnem vprašanju o genezi poseganja
kmeta na trg, ki kaže na nekakšno dvojnost, na dve vzporedni interpreta
ciji, ki soobstajata druga ob drugi pri istih avtorjih. To je obveljalo vse do
današnjih dni. V novejšem preglednem delu se sicer najde sistematizaci-
ja »razlogov« za večjo koncentracijo tovorništva v nekaterih krajih, ki jih
Miha Kosi identificira štiri, med katerimi sta tudi »možnost kmečke trgo-
vine« in »razvoj fužinarstva […], ki je terjal transport«, ki bi ju bilo mo
goče drugače ubesediti tudi kot zavestno izkoriščanje priložnosti s stra-
ni kmetov, vendar ob razlogu, ki se mu pravi »stanje kmetijstva (predvsem
majhna posest in slabši naravni pogoji za kmetijstvo, ki so silili prebival
stvo k postranskemu zaslužku)«. Prvi razlog pa naj bi bila »bližina pomem-
bnih tranzitnih poti«. Tako se soočamo z nekakšno nerazrešeno dvojnos-
tjo, kjer kmečka podjetnost in vzgibi ostajajo implicitni, medtem ko je
element prisile izrecen, nea grarna dejavnost pa »postranska« in posledi-
ca majhnih kmetij: »Tovorjenje se je razvilo tudi kot pomembna postranska
dejavnost, posebej pri kmetijah, ki so se težko preživljale z lastnimi pridel-
ki« (Kosi 1998, 139, 142). Tudi najnovejša sinteza upošteva oba momenta,
tako da ob pehanju za preživetje v siromaštvu h kmečkim vzgibom prište-
va še željo po dobičku, »iznajdljivost« in »podjetnost«. Kljub temu, da ob že
znanem upoštevanju naraščajočih obveznosti prevlada ocena, ki bi ji lahko
rekli pesimistična, in da se podjetniški duh ter vzgib po izboljšanju življenj
32
Ta gospodarski razvoj v smereh zgodnjega kapitalizma je deloval
na osebni položaj podložnikov v smislu sprostitve […]. Gospodarske
možnosti so praktično nudile mnogo možnosti za premik pod-
ložnikov. Posebno tovorništvo je čedalje bolj odpiralo podložnikom
in njihovim sinovom vrata v poslovno življenje in v svet, kamor ni
segala moč njegovih gospodov. Tudi kolikor so sinovi ostali v do-
mačih krajih, so nekateri postali kajžarji ali gostači in jih zeml-
jiški gospodje očetove domačije niso mogli pripraviti do tega, da
bi služili njim. […] Še tedaj [1570] so podložniški sinovi dejansko
odhajali, kamor so hoteli. […] Prav ko si iščejo kmetje večje do-
hodke v svojem trgovanju, so nastajale od srede 16. stoletja naprej
nove mitnice in pregraje trgovanja, združene tudi s povečevanjem
mitn inskih tarif […]. Zato pač ni slučajno, da je v široki vstaji naj
večkrat poudarjena uporniška zahteva odprava mitnic in mitnin
na poti »proti morju«, boj za svobodo cest in kmečkega trgovanja
ter da je puntarski nastop proti mitnicam in mitničarjem ostrejši
kot njihov nastop proti graščinam. (Grafenauer 1973, 27, 29)
Na tej točki smo ponovno pri temeljnem vprašanju o genezi poseganja
kmeta na trg, ki kaže na nekakšno dvojnost, na dve vzporedni interpreta
ciji, ki soobstajata druga ob drugi pri istih avtorjih. To je obveljalo vse do
današnjih dni. V novejšem preglednem delu se sicer najde sistematizaci-
ja »razlogov« za večjo koncentracijo tovorništva v nekaterih krajih, ki jih
Miha Kosi identificira štiri, med katerimi sta tudi »možnost kmečke trgo-
vine« in »razvoj fužinarstva […], ki je terjal transport«, ki bi ju bilo mo
goče drugače ubesediti tudi kot zavestno izkoriščanje priložnosti s stra-
ni kmetov, vendar ob razlogu, ki se mu pravi »stanje kmetijstva (predvsem
majhna posest in slabši naravni pogoji za kmetijstvo, ki so silili prebival
stvo k postranskemu zaslužku)«. Prvi razlog pa naj bi bila »bližina pomem-
bnih tranzitnih poti«. Tako se soočamo z nekakšno nerazrešeno dvojnos-
tjo, kjer kmečka podjetnost in vzgibi ostajajo implicitni, medtem ko je
element prisile izrecen, nea grarna dejavnost pa »postranska« in posledi-
ca majhnih kmetij: »Tovorjenje se je razvilo tudi kot pomembna postranska
dejavnost, posebej pri kmetijah, ki so se težko preživljale z lastnimi pridel-
ki« (Kosi 1998, 139, 142). Tudi najnovejša sinteza upošteva oba momenta,
tako da ob pehanju za preživetje v siromaštvu h kmečkim vzgibom prište-
va še željo po dobičku, »iznajdljivost« in »podjetnost«. Kljub temu, da ob že
znanem upoštevanju naraščajočih obveznosti prevlada ocena, ki bi ji lahko
rekli pesimistična, in da se podjetniški duh ter vzgib po izboljšanju življenj
32
