Page 39 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 39
1: od kmečke trgovine do integrirane kmečke ekonomije
Zelo mnogo kajžarjev se je ukvarjalo z obrtjo, v nemajhni meri
pa tudi s podeželsko trgovino in tovorništvom. Med slednjimi so
si mnogi s podjetnostjo ustvarili trdno gospodarsko podlago in
prenekateri med njimi niso po imetju kar nič zaostajali za gruntar-
skim življem.
Blaznik je pokazal na loške primere dviga tudi onkraj meja kmečkega
stanu, ko je omenjal veletrgovce, ki niso samo trgovali, ampak so bili tudi
založniki izdelkov podeželske obrti. Ti založniki so prihajali iz vrst do-
mačega, kmečkega prebivalstva: kmečki sinovi so se preselili v Škofjo Loko
in se sčasoma dvignili nad povprečne loške trgovce ter se začeli ukvarjati z
založništvom (Blaznik 1973, 201, 289). Zelo podobno je ugotavljal tudi Šorn,
čigar interpretacija na to temo je nekoliko bolj artikulirana in ne zajema le
ene lokalne stvarnosti, temveč širši slovenski prostor.
Spoznali bomo […], da je kazal kmečki trgovec podobne ambicije
kot trgovec v mestu, da se je določeno število kmečkih trgovcev, ki so
obogateli, enostavno naselilo v mestih in po nekaj letih uspešnega
delovanja težilo za tem, da bi jih sprejeli v gremij grosistov. Videli
bomo, da je prenekateri mestni trgovec za vedno ostal trgovec ali
celo nazadoval na stopnjo trgovčiča, da pa je temu nasproti dokaj
kmečkih trgovcev še precej pred naselitvijo v mestu organiziralo v
svojem okolju založniški način proizvodnje, da so svoj akcijski radij
tako zelo povečali. (Šorn 1984, 38)
Zdi se mi, da smo do te točke zbrali dovolj argumentov, ki oporeka-
jo interpretaciji, da so se kmetije drobile in kajže ustanavljale enostavno (in
vzročno enosmerno) zaradi povečevanja števila prebivalstva ter da so tako
nastale nesamozadostne kmetijske enote kmečki živelj silile v neagrarne
dejavnosti, kar naj bi dodatno pospeševali naraščajoči davki in dajatve.
K povedanemu je vredno dodati še nekaj sklepov, ki so po mojem pre-
pričanju velikega pomena tako za dojemanje kmečke ekonomije kot take
kakor tudi za razumevanje vloge, ki jo je s svojim ustrojem imela ne le v
zgodovini podeželja, temveč tudi v širši ekonomski in siceršnji sloven-
ski zgodovini zgodnjega novega veka. Gre za to, da je bil slovenski kmet
zagovornik liberalizacije trgovine, da je izvor ekonomske modernizacije na
Slovenskem treba iskati na podeželju ter da je pri nas podeželje prevladalo
nad mestom – v ta namen pa nazaj h Gestrinu.
37
Zelo mnogo kajžarjev se je ukvarjalo z obrtjo, v nemajhni meri
pa tudi s podeželsko trgovino in tovorništvom. Med slednjimi so
si mnogi s podjetnostjo ustvarili trdno gospodarsko podlago in
prenekateri med njimi niso po imetju kar nič zaostajali za gruntar-
skim življem.
Blaznik je pokazal na loške primere dviga tudi onkraj meja kmečkega
stanu, ko je omenjal veletrgovce, ki niso samo trgovali, ampak so bili tudi
založniki izdelkov podeželske obrti. Ti založniki so prihajali iz vrst do-
mačega, kmečkega prebivalstva: kmečki sinovi so se preselili v Škofjo Loko
in se sčasoma dvignili nad povprečne loške trgovce ter se začeli ukvarjati z
založništvom (Blaznik 1973, 201, 289). Zelo podobno je ugotavljal tudi Šorn,
čigar interpretacija na to temo je nekoliko bolj artikulirana in ne zajema le
ene lokalne stvarnosti, temveč širši slovenski prostor.
Spoznali bomo […], da je kazal kmečki trgovec podobne ambicije
kot trgovec v mestu, da se je določeno število kmečkih trgovcev, ki so
obogateli, enostavno naselilo v mestih in po nekaj letih uspešnega
delovanja težilo za tem, da bi jih sprejeli v gremij grosistov. Videli
bomo, da je prenekateri mestni trgovec za vedno ostal trgovec ali
celo nazadoval na stopnjo trgovčiča, da pa je temu nasproti dokaj
kmečkih trgovcev še precej pred naselitvijo v mestu organiziralo v
svojem okolju založniški način proizvodnje, da so svoj akcijski radij
tako zelo povečali. (Šorn 1984, 38)
Zdi se mi, da smo do te točke zbrali dovolj argumentov, ki oporeka-
jo interpretaciji, da so se kmetije drobile in kajže ustanavljale enostavno (in
vzročno enosmerno) zaradi povečevanja števila prebivalstva ter da so tako
nastale nesamozadostne kmetijske enote kmečki živelj silile v neagrarne
dejavnosti, kar naj bi dodatno pospeševali naraščajoči davki in dajatve.
K povedanemu je vredno dodati še nekaj sklepov, ki so po mojem pre-
pričanju velikega pomena tako za dojemanje kmečke ekonomije kot take
kakor tudi za razumevanje vloge, ki jo je s svojim ustrojem imela ne le v
zgodovini podeželja, temveč tudi v širši ekonomski in siceršnji sloven-
ski zgodovini zgodnjega novega veka. Gre za to, da je bil slovenski kmet
zagovornik liberalizacije trgovine, da je izvor ekonomske modernizacije na
Slovenskem treba iskati na podeželju ter da je pri nas podeželje prevladalo
nad mestom – v ta namen pa nazaj h Gestrinu.
37
