Page 51 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 51
med vključevanjem in izključevanjem – vpr ašanje identitete v sodobnem...
okviru nadnarodnih, identitet posebej vznemirja, je globalizacija s svoji-
mi protislovji, številnimi, vendar le začasnimi, pogosto lažnimi in površin-
skimi nadnarodnimi povezovanji, za katerimi se v resnici skrivajo ekon-
omski in oblastniški interesi maloštevilnih elitnih posameznikov. Jelinčič
in Škamperle na primer prepoznavata, da nekdanje narodne delitve na-
domeščajo delitve na nove nasprotujoče si binome Zahod in Vzhod sveta,
Sever in Jug sveta, Zahod in Vzhod Evrope, kapitalizem in socializem, mil-
itarizem in pacifizem. Zahod, Sever, kapitalizem in militarizem so tisti, ki
tvorijo negativni pol sveta, izkoriščajo nasprotno stran, do nje gojijo šte-
vilne predsodke in so vzvišeni. Vzhod, Jug, socializem in pacifizem pred-
stavljajo pozitivno stran sveta, ki je postavljena v neugodne okoliščine in
podrejeni položaj.
Generacija avtorjev 1966–1990 in zanimanje za identiteto
v smislu iskanja lastnega jaza
Med romane najmlajših avtorjev je mogoče prištevati 4 dela 4 piscev, in si-
cer Vilme Purič (1966), Matjaža Klemšeta (1978), Vinka Bandlja (1987) in
Erika Sancina (1981).3 Za njihove romane je v primerjavi s predhodniki zna-
čilen popoln obrat v pristopanju k vprašanjem identitete, ki se kaže v od-
sotnosti narodnega vprašanja. Narodna identiteta je le ena od identitet in
vrednot kolektivnosti, ki so v sodobni razdrobljeni, nihilistično naravna-
ni družbi popolnoma zrelativizirane ali izničene. V sodobnem svetu na-
mreč soobstajajo druga mimo druge hibridne narodne identitete, narodne
identitete, ki poudarjajo svojo ekskluzivnost, in pogledi, ki nadomeščajo
narodne identifikacije z drugimi nadrejenimi (npr. nadnarodnimi identi-
tetami) ali podrejenimi kategorijami (npr. regionalnimi identitetami), kar
vodi v krizo identifikacijskih kategorij. Narodne in nadnarodne identite-
te v njem nimajo več nikakršne globlje veljave, so nepomembne in nede-
finirane, nezanesljive, zgolj površinske, navidezne in začasne, kar povzro-
ča, da se človek počuti razsrediščen. Protagonisti so tako resignirani nad
poskusom iskanja kakršnihkoli kolektivnih identitet, vrednot in sestavlja-
njem vrednostnih hierarhij. Edino, kar jih še zanima kot predmet razisko-
vanja, so oni sami, njihov notranji, psihični, duševni svet. Ne zastavljajo
3 Število najmlajših slovenskih romanopiscev v Italiji, rojenih po letu 1965, je zelo niz-
ko, pri čemer je še posebej problematična zastopanost pisateljic. Poleg tega pa je za
omenjene avtorje značilno, da napišejo le po en roman in nato prekinejo svojo lit-
erarno dejavnost; izjemo med njimi za zdaj predstavlja le Vilma Purič, ki je do leta
2016 napisala dva romana.
49
okviru nadnarodnih, identitet posebej vznemirja, je globalizacija s svoji-
mi protislovji, številnimi, vendar le začasnimi, pogosto lažnimi in površin-
skimi nadnarodnimi povezovanji, za katerimi se v resnici skrivajo ekon-
omski in oblastniški interesi maloštevilnih elitnih posameznikov. Jelinčič
in Škamperle na primer prepoznavata, da nekdanje narodne delitve na-
domeščajo delitve na nove nasprotujoče si binome Zahod in Vzhod sveta,
Sever in Jug sveta, Zahod in Vzhod Evrope, kapitalizem in socializem, mil-
itarizem in pacifizem. Zahod, Sever, kapitalizem in militarizem so tisti, ki
tvorijo negativni pol sveta, izkoriščajo nasprotno stran, do nje gojijo šte-
vilne predsodke in so vzvišeni. Vzhod, Jug, socializem in pacifizem pred-
stavljajo pozitivno stran sveta, ki je postavljena v neugodne okoliščine in
podrejeni položaj.
Generacija avtorjev 1966–1990 in zanimanje za identiteto
v smislu iskanja lastnega jaza
Med romane najmlajših avtorjev je mogoče prištevati 4 dela 4 piscev, in si-
cer Vilme Purič (1966), Matjaža Klemšeta (1978), Vinka Bandlja (1987) in
Erika Sancina (1981).3 Za njihove romane je v primerjavi s predhodniki zna-
čilen popoln obrat v pristopanju k vprašanjem identitete, ki se kaže v od-
sotnosti narodnega vprašanja. Narodna identiteta je le ena od identitet in
vrednot kolektivnosti, ki so v sodobni razdrobljeni, nihilistično naravna-
ni družbi popolnoma zrelativizirane ali izničene. V sodobnem svetu na-
mreč soobstajajo druga mimo druge hibridne narodne identitete, narodne
identitete, ki poudarjajo svojo ekskluzivnost, in pogledi, ki nadomeščajo
narodne identifikacije z drugimi nadrejenimi (npr. nadnarodnimi identi-
tetami) ali podrejenimi kategorijami (npr. regionalnimi identitetami), kar
vodi v krizo identifikacijskih kategorij. Narodne in nadnarodne identite-
te v njem nimajo več nikakršne globlje veljave, so nepomembne in nede-
finirane, nezanesljive, zgolj površinske, navidezne in začasne, kar povzro-
ča, da se človek počuti razsrediščen. Protagonisti so tako resignirani nad
poskusom iskanja kakršnihkoli kolektivnih identitet, vrednot in sestavlja-
njem vrednostnih hierarhij. Edino, kar jih še zanima kot predmet razisko-
vanja, so oni sami, njihov notranji, psihični, duševni svet. Ne zastavljajo
3 Število najmlajših slovenskih romanopiscev v Italiji, rojenih po letu 1965, je zelo niz-
ko, pri čemer je še posebej problematična zastopanost pisateljic. Poleg tega pa je za
omenjene avtorje značilno, da napišejo le po en roman in nato prekinejo svojo lit-
erarno dejavnost; izjemo med njimi za zdaj predstavlja le Vilma Purič, ki je do leta
2016 napisala dva romana.
49
