Page 55 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

dališče na stičišču kultur
Slovensko stalno gledališče v Trstu
v času po drugi svetovni vojni
– uprizoritve, razmerja, položaj in usoda

Rok Andres

Fakulteta za humanistiko, Univerza v Novi Gorici
School of Humanities, University of Nova Gorica
rokandres@gmail.com

Gledališka dejavnost v Trstu se je profesionalizirala v času usta-
novitve Dramatičnega društva v letu 1902, bila nasilno prekinje-
na s požigom Narodnega doma (1920) in ponovno vzpostavljena
s koncem leta 1945. Tržaško gledališče je ključno prispevalo k na-
rodni identiteti in tudi k razvoju uprizoritvenih praks. V članku
obravnavamo čas po drugi svetovni vojni, ki je prelomen v svoji
estetiki in avtorskih pristopih. Uvrstitev v repertoar je oblika re-
cepcije, ki nam pokaže, koliko je neko gledališče sodobno, kam
je usmerjena njegova dejavnost ter kako se želi profilirati v ume-
tniškem izrazu. Analiza repertoarja Slovenskega stalnega gledali-
šča Trst, ki ga primerjamo z osrednjo nacionalno gledališko hišo
SNG Drama Ljubljana, bo prikazala stanje na obeh straneh meje
in razlike med dvema gledališčema, ki jim bomo dodali še pri-
merjavo z italijanskim gledališčem Rosseti iz Trsta. Gledališče, ki
deluje za celoten zamejski prostor, stik s publiko ohranja z upri-
zarjanjem del, ki se ukvarjajo s problemom manjšine in preizpra-
ševanjem te problematike v jeziku uprizoritve. Tržaško gledali-
šče, gledališče na stičišču kultur, je študijski primer razmerja med
središčem in obrobjem, večino in manjšino, zahodom in vzho-
dom ter zaradi teh silnic sinteza zgodovine slovenske uprizorit-
vene umetnosti.
Ključne besede: Slovensko stalno gledališče Trst, tržaško, zahod-
noevropski dramatiki, stičišče kultur

doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-93-0.53-66 53