Page 94 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 94
družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kultur ah ...
Samorefleksija intertekstualnega dialoga
Prepletenost ustvarjajočega subjekta z literaturo se kaže v motivu branja
kot spodbude za pisanje, še posebej v zbirki Akordi.
Pomenska večplastnost Čučnikove poezije pa pogosto temelji na pre-
pletenosti s citati in vključevanju različnih diskurzov tako iz literarnega
polja kot tudi iz vsakdanje komunikacije: »pravi tvoj hitri odgovor […] in
to je čisto dovolj za napisat / tole pesem« (59, Ritem v rôkah).13 Prek intertek-
stualnega dialoga, ki je večkrat tudi eksplicitno izpostavljen s kazalkami,
kot so naslovi, moti, posvetila, pesniški subjekt posreduje tudi metapoet-
ične refleksije. Čučnikova poezija stopa v produktivno interakcijo še pose-
bej z ameriško in poljsko pesniško tradicijo. Sam Čučnik pravi, da ga je
ameriški pesnik O'Hara »naučil predvsem tega, kako pesem najde živ pros-
tor med dvema osebama« (2012, 233). Čučnikov literarni dialog z O'Haro se
kaže že v nekaterih temeljnih poetoloških usmeritvah, kot je produktivno
povezovanje poezije z glasbo in tudi vizualnim.14 Skupno je njuno navdiho-
vanje nad pesniškimi imeni, kot je na primer Majakovski.15
V Čučnikovi poeziji se prek citatnosti, dvogovora s pesniškimi glaso-
vi, kot so na primer Ashbery, Majakovski, že omenjeni O'Hara, vzpostavlja
večpomenskost besedil, živo interakcijo z drugimi besedili pa pesnik tudi
tematizira kot eno pomembnih prvin pesniškega postopka in odnosa do
pesniškega ustvarjanja. V Čučnikovih pesmih je zavestno tematizirano, da
pesniški subjekt – avtor ni le prejemnik vpliva, ampak da dejavno vstopa v
intertekstualna razmerja in se nanje odziva. Pesem Majakovski tako izraža
naklonjenost, ampak sočasno tudi razdaljo subjekta do pesniškega pred-
hodnika: »ker ljubim tvoj oblak / in se zaljubim v tvoj šal / ampak ne vate /
klovna zgodovine« (39, Akordi).
V prvencu Dve zimi pesnik eksplicitno razkriva navdihovanje svoje-
ga pisanja pri pesnikih, kot sta Vallejo in Miłosz.16 Pesniški subjekt se z
eksplicitno izpostavljenim citiranjem Miłosza izreka o svoji poetološki
13 Čučnik izpostavi, da pri pisanju želi najti izviren izraz, vendar da hkrati občuti
vpetost v (jezikovne) vzorce tradicije (2012: 231).
14 Čučnik je prepoznaven po literarno-glasbenih nastopih in odpiranju prostora
literarne umetnosti elementom drugih umetnosti, na primer vizualnim in zvočnim
v Odi na manhatnski aveniji. Poseben primer prepletanja jezikovno-vizualnega
sporočanja je tudi projekt Ljubezen je bojno polje, pri katerem je vzporedno z razstavo
v galeriji Škuc (Čučnik, Kariž, Ožbolt 2005) nastala tudi knjiga (2006).
15 O O'Hari, njegovi povezanosti z drugimi umetnostmi in literarnimi spodbudami
Čučnik piše v spremni besedi k izboru pesmi Srce v žepu (2002, 99–107).
16 Citata iz njune poezije stojita kot moto na začetku zbirke.
92
Samorefleksija intertekstualnega dialoga
Prepletenost ustvarjajočega subjekta z literaturo se kaže v motivu branja
kot spodbude za pisanje, še posebej v zbirki Akordi.
Pomenska večplastnost Čučnikove poezije pa pogosto temelji na pre-
pletenosti s citati in vključevanju različnih diskurzov tako iz literarnega
polja kot tudi iz vsakdanje komunikacije: »pravi tvoj hitri odgovor […] in
to je čisto dovolj za napisat / tole pesem« (59, Ritem v rôkah).13 Prek intertek-
stualnega dialoga, ki je večkrat tudi eksplicitno izpostavljen s kazalkami,
kot so naslovi, moti, posvetila, pesniški subjekt posreduje tudi metapoet-
ične refleksije. Čučnikova poezija stopa v produktivno interakcijo še pose-
bej z ameriško in poljsko pesniško tradicijo. Sam Čučnik pravi, da ga je
ameriški pesnik O'Hara »naučil predvsem tega, kako pesem najde živ pros-
tor med dvema osebama« (2012, 233). Čučnikov literarni dialog z O'Haro se
kaže že v nekaterih temeljnih poetoloških usmeritvah, kot je produktivno
povezovanje poezije z glasbo in tudi vizualnim.14 Skupno je njuno navdiho-
vanje nad pesniškimi imeni, kot je na primer Majakovski.15
V Čučnikovi poeziji se prek citatnosti, dvogovora s pesniškimi glaso-
vi, kot so na primer Ashbery, Majakovski, že omenjeni O'Hara, vzpostavlja
večpomenskost besedil, živo interakcijo z drugimi besedili pa pesnik tudi
tematizira kot eno pomembnih prvin pesniškega postopka in odnosa do
pesniškega ustvarjanja. V Čučnikovih pesmih je zavestno tematizirano, da
pesniški subjekt – avtor ni le prejemnik vpliva, ampak da dejavno vstopa v
intertekstualna razmerja in se nanje odziva. Pesem Majakovski tako izraža
naklonjenost, ampak sočasno tudi razdaljo subjekta do pesniškega pred-
hodnika: »ker ljubim tvoj oblak / in se zaljubim v tvoj šal / ampak ne vate /
klovna zgodovine« (39, Akordi).
V prvencu Dve zimi pesnik eksplicitno razkriva navdihovanje svoje-
ga pisanja pri pesnikih, kot sta Vallejo in Miłosz.16 Pesniški subjekt se z
eksplicitno izpostavljenim citiranjem Miłosza izreka o svoji poetološki
13 Čučnik izpostavi, da pri pisanju želi najti izviren izraz, vendar da hkrati občuti
vpetost v (jezikovne) vzorce tradicije (2012: 231).
14 Čučnik je prepoznaven po literarno-glasbenih nastopih in odpiranju prostora
literarne umetnosti elementom drugih umetnosti, na primer vizualnim in zvočnim
v Odi na manhatnski aveniji. Poseben primer prepletanja jezikovno-vizualnega
sporočanja je tudi projekt Ljubezen je bojno polje, pri katerem je vzporedno z razstavo
v galeriji Škuc (Čučnik, Kariž, Ožbolt 2005) nastala tudi knjiga (2006).
15 O O'Hari, njegovi povezanosti z drugimi umetnostmi in literarnimi spodbudami
Čučnik piše v spremni besedi k izboru pesmi Srce v žepu (2002, 99–107).
16 Citata iz njune poezije stojita kot moto na začetku zbirke.
92
