Page 22 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 22
sonomija vzgojno-izobraževalnih ciljev
Marzanova klasifikacija znanja učiteljem nudi pomoč pri strukturiranju na
učenca usmerjenega tipa poučevanja, pri katerem je poudarek namenjen sis-
tematičnemu spodbujanju kompleksnega mišljenja učencev. Slednjim pa je
model v pomoč pri konstruiranju znanja in usvajanju veščine ter pri razvija-
nju metakognicije (Rutar Ilc, 2003).
Marzanova taksonomija zagovarja prepletanje vsebinskih vidikov znanj s
procesnimi, saj v fazi pridobivanja znanja miselni procesi sodelujejo pri nji-
hovem izgrajevanju, v fazi nadgrajevanja in uporabe znanja pa miselni pro-
cesi le-to omogočijo. Torej, prepletena vsebinska in procesna znanja so vse-
življenjska: trajna, učinkovita in uporabna v najrazličnejših novih situacijah.
Treba se je zavedati, da so poleg kompleksnega mišljenja pomembni tudi
drugi vidiki znanj in njihovo procesiranje, in sicer (Rutar Ilc, 2003):
– Kompleksno razmišljanje: primerjanje, razvrščanje, sklepanje z induk-
cijo in dedukcijo, utemeljevanje, abstrahiranje, analiziranje perspektiv,
odločanje, preiskovanje, reševanje problemov, eksperimentalno razi-
skovanje, analiza napak, invencija.
– Delo z viri: zbiranje, izbiranje, analiza, interpretacija, sinteza, presoja
uporabnosti in vrednosti podatkov . . .
– Predstavljanje idej: jasnost izražanja, učinkovitost komuniciranja z raz-
ličnim občinstvom in na različne načine, ustvarjanje kakovostnih izdel-
kov . . .
– Sodelovanje: prizadevanje za skupne cilje, uporaba medosebnih vešči-
ne, prevzemanje različnih vlog v skupini . . .
V tako zasnovanem procesu učenci izoblikujejo miselne navade, ki so dra-
goceni vidiki kvalitete mišljenja. Kar se pogosto izvaja, se vgrajuje v posame-
znika in postane del njegovega običajnega repertoarja.
Miselne navade se razvijajo kot rezultat procesa, ki od učencev zahteva, da
so ustvarjalni, kritični in refleksivni. Učitelji morajo poznati in razumeti po-
samezne miselne navade in jih razvijati pri sebi, da bi jih učenci ponotranjili
najprej z opazovanjem učitelja, kasneje pa z razumevanjem miselnih navad
(Rutar Ilc, 2003).
Za zagotavljanje aktivne vloge učencev in za spodbujanje različnih misel-
nih procesov pri učencih je pomembno, da zastavljeni cilji od učencev zahte-
vajo aktivnost in različne miselne procese. To pomeni, da zastavljene naloge,
vprašanja in dejavnosti učence aktivirajo tako, da do spoznanj pridejo z last-
no aktivnostjo in odkrivanjem (Rutar Ilc, 2003).
20
Marzanova klasifikacija znanja učiteljem nudi pomoč pri strukturiranju na
učenca usmerjenega tipa poučevanja, pri katerem je poudarek namenjen sis-
tematičnemu spodbujanju kompleksnega mišljenja učencev. Slednjim pa je
model v pomoč pri konstruiranju znanja in usvajanju veščine ter pri razvija-
nju metakognicije (Rutar Ilc, 2003).
Marzanova taksonomija zagovarja prepletanje vsebinskih vidikov znanj s
procesnimi, saj v fazi pridobivanja znanja miselni procesi sodelujejo pri nji-
hovem izgrajevanju, v fazi nadgrajevanja in uporabe znanja pa miselni pro-
cesi le-to omogočijo. Torej, prepletena vsebinska in procesna znanja so vse-
življenjska: trajna, učinkovita in uporabna v najrazličnejših novih situacijah.
Treba se je zavedati, da so poleg kompleksnega mišljenja pomembni tudi
drugi vidiki znanj in njihovo procesiranje, in sicer (Rutar Ilc, 2003):
– Kompleksno razmišljanje: primerjanje, razvrščanje, sklepanje z induk-
cijo in dedukcijo, utemeljevanje, abstrahiranje, analiziranje perspektiv,
odločanje, preiskovanje, reševanje problemov, eksperimentalno razi-
skovanje, analiza napak, invencija.
– Delo z viri: zbiranje, izbiranje, analiza, interpretacija, sinteza, presoja
uporabnosti in vrednosti podatkov . . .
– Predstavljanje idej: jasnost izražanja, učinkovitost komuniciranja z raz-
ličnim občinstvom in na različne načine, ustvarjanje kakovostnih izdel-
kov . . .
– Sodelovanje: prizadevanje za skupne cilje, uporaba medosebnih vešči-
ne, prevzemanje različnih vlog v skupini . . .
V tako zasnovanem procesu učenci izoblikujejo miselne navade, ki so dra-
goceni vidiki kvalitete mišljenja. Kar se pogosto izvaja, se vgrajuje v posame-
znika in postane del njegovega običajnega repertoarja.
Miselne navade se razvijajo kot rezultat procesa, ki od učencev zahteva, da
so ustvarjalni, kritični in refleksivni. Učitelji morajo poznati in razumeti po-
samezne miselne navade in jih razvijati pri sebi, da bi jih učenci ponotranjili
najprej z opazovanjem učitelja, kasneje pa z razumevanjem miselnih navad
(Rutar Ilc, 2003).
Za zagotavljanje aktivne vloge učencev in za spodbujanje različnih misel-
nih procesov pri učencih je pomembno, da zastavljeni cilji od učencev zahte-
vajo aktivnost in različne miselne procese. To pomeni, da zastavljene naloge,
vprašanja in dejavnosti učence aktivirajo tako, da do spoznanj pridejo z last-
no aktivnostjo in odkrivanjem (Rutar Ilc, 2003).
20
