Page 102 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 102
k geometrije v osnovni šoli
Vizualne reprezentacije bi lahko delili tudi glede na namen, in sicer moti-
vacijski oziroma konceptualni. Reprezentacija je lahko prepoznana oziroma
uporabljena kot slikovna reprezentacija. Iz slednjega izhaja tudi težava, da iz
slikovne reprezentacije ni mogoče razbrati informacije.
Vizualizacija geometrijskih konceptov z uporabo didaktičnih sredstev pri
pouku učencem omogoča, da geometrijske koncepte usvojijo temeljiteje in
bolj poglobljeno (Raphael in Wahlstrom, ). Fuys idr. pravijo, da učenci,
ki težje verbalno predstavijo razlage, svoje »razlage« prikažejo s konkretnimi
objekti (Clements in Battista, ).
Za razvoj geometrijskih predstav je vizualizacija zelo pomembna. Geome-
trijske pojme lahko vizualiziramo na različne načine: s konkretnimi fizičnimi
modeli, s slikami ter skicami in s konstruiranimi oz. z načrtanimi modeli, ki
jih lahko izdelamo ali z ravnilom in s šestilom, z geotrikotnikom in s šestilom
ali z računalniškim programom (Kmetič, Miholič in Zobec, ). Atanasova-
Pachemska idr. () izpostavljajo pomembnost uporabe IKT-sredstev v pro-
cesu reševanja kompleksnih problemov, ki temelji na možnosti razvijanja
sposobnosti vizualizacije pri učencih. Učenje s programom dinamične geo-
metrije lahko služi kot dodana dinamična faza v razvoju pojma. Kokol-Voljč
() omenjeni proces imenuje dinamična shematizacija. Bistvo uporabe
programov dinamične geometrije je v možnostih raziskovanja z uporabo
možnosti vlečenja in/ali merjenja, s čimer lahko učenci razlagajo in preverja-
jo svoje hipoteze (Arzarello, Olivero, Paola in Robutti, ). Dinamična slika
lahko namreč razvije odnose med elementi ter pokaže, kaj je enako in kaj se
lahko spremeni po izvajanju dejavnosti. V primeru uporabe apleta pa Kmetič
idr. () izpostavljajo, da so učenci le opazovalci dogodka, ki ga lahko opi-
šejo tudi, če vzrokov za dinamične učinke ne razumejo. Avtorji sklepajo, da
je statična slika za razvoj kakovostnejšega znanja ustreznejša, ker spodbuja
učenca k miselnim procesom na poti do rešitve. Teh miselnih »manipulacij«
nekateri učenci niso sposobni izpeljati, pri čemer jim lahko pomaga dinamič-
na slika, za vzročno-posledično povezavo pa morajo biti izpeljani nadaljnji
miselni koraki. Možnost vključevanja dinamične shematizacije predstavlja
veliko pedagoško vrednost, saj omogoča, da tudi šibkejši učenci sodelujejo
pri novih »odkritjih« (Kmetič idr., ).
S tehnologijo podprto učno okolje omogoča raznovrstne reprezentacije
pojma, kar učencu omogoča kakovostnejše oblikovanje konceptualnih pred-
stav, pri čemer je pomemben didaktični vidik uporabe IKT – aktivna udeležba
učenca v procesu izgradnje znanja. Izgradnja znanja poteka preko eksperi-
mentiranja, opazovanja idej, sklepanja, postavljanja hipotez in oblikovanja
izrekov ter njihovega dokazovanja. V tem primeru tehnologija ni več upora-
Vizualne reprezentacije bi lahko delili tudi glede na namen, in sicer moti-
vacijski oziroma konceptualni. Reprezentacija je lahko prepoznana oziroma
uporabljena kot slikovna reprezentacija. Iz slednjega izhaja tudi težava, da iz
slikovne reprezentacije ni mogoče razbrati informacije.
Vizualizacija geometrijskih konceptov z uporabo didaktičnih sredstev pri
pouku učencem omogoča, da geometrijske koncepte usvojijo temeljiteje in
bolj poglobljeno (Raphael in Wahlstrom, ). Fuys idr. pravijo, da učenci,
ki težje verbalno predstavijo razlage, svoje »razlage« prikažejo s konkretnimi
objekti (Clements in Battista, ).
Za razvoj geometrijskih predstav je vizualizacija zelo pomembna. Geome-
trijske pojme lahko vizualiziramo na različne načine: s konkretnimi fizičnimi
modeli, s slikami ter skicami in s konstruiranimi oz. z načrtanimi modeli, ki
jih lahko izdelamo ali z ravnilom in s šestilom, z geotrikotnikom in s šestilom
ali z računalniškim programom (Kmetič, Miholič in Zobec, ). Atanasova-
Pachemska idr. () izpostavljajo pomembnost uporabe IKT-sredstev v pro-
cesu reševanja kompleksnih problemov, ki temelji na možnosti razvijanja
sposobnosti vizualizacije pri učencih. Učenje s programom dinamične geo-
metrije lahko služi kot dodana dinamična faza v razvoju pojma. Kokol-Voljč
() omenjeni proces imenuje dinamična shematizacija. Bistvo uporabe
programov dinamične geometrije je v možnostih raziskovanja z uporabo
možnosti vlečenja in/ali merjenja, s čimer lahko učenci razlagajo in preverja-
jo svoje hipoteze (Arzarello, Olivero, Paola in Robutti, ). Dinamična slika
lahko namreč razvije odnose med elementi ter pokaže, kaj je enako in kaj se
lahko spremeni po izvajanju dejavnosti. V primeru uporabe apleta pa Kmetič
idr. () izpostavljajo, da so učenci le opazovalci dogodka, ki ga lahko opi-
šejo tudi, če vzrokov za dinamične učinke ne razumejo. Avtorji sklepajo, da
je statična slika za razvoj kakovostnejšega znanja ustreznejša, ker spodbuja
učenca k miselnim procesom na poti do rešitve. Teh miselnih »manipulacij«
nekateri učenci niso sposobni izpeljati, pri čemer jim lahko pomaga dinamič-
na slika, za vzročno-posledično povezavo pa morajo biti izpeljani nadaljnji
miselni koraki. Možnost vključevanja dinamične shematizacije predstavlja
veliko pedagoško vrednost, saj omogoča, da tudi šibkejši učenci sodelujejo
pri novih »odkritjih« (Kmetič idr., ).
S tehnologijo podprto učno okolje omogoča raznovrstne reprezentacije
pojma, kar učencu omogoča kakovostnejše oblikovanje konceptualnih pred-
stav, pri čemer je pomemben didaktični vidik uporabe IKT – aktivna udeležba
učenca v procesu izgradnje znanja. Izgradnja znanja poteka preko eksperi-
mentiranja, opazovanja idej, sklepanja, postavljanja hipotez in oblikovanja
izrekov ter njihovega dokazovanja. V tem primeru tehnologija ni več upora-
