Page 103 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 103
Geometrijski problemi v osnovni šoli
bljena le kot sredstvo za demonstracijo, temveč kot učni pripomoček v učni
situaciji.
Vključevanje IKT v pouk matematike je proces, ki kakovostne rezultate po-
kaže šele po določenem času smiselne aktivne uporabe IKT. Pomembno je,
da učitelj v tem procesu vztraja ter ga spremlja z dobro merljivimi vsebinski-
mi in procesnimi cilji.
Geometrijski problemi v osnovni šoli
Učenec, ki ima razvito bogato geometrijsko predstavo, ima zgrajen temelj
za uspešno reševanje problemov in razvoj sposobnosti sklepanja. Slednje se
sklada z namenom poučevanja geometrije, ki temelji na dejstvu, da preko
razvijanja geometrijskega mišljenja razvijamo sposobnost kritičnega mišlje-
nja, reševanja problemov in boljše razumevanje ostalih matematičnih podro-
čij (Şahin, ).
Geometrijski problem definirajmo kot matematični problem ali problem iz
življenjske situacije s področja geometrije in merjenja.
V osnovni šoli se učenci srečajo z reševanjem geometrijskih problemov, ki
posegajo na področja vsaj štirih različnih geometrijskih sistemov:
– topološke geometrije;
– evklidske geometrije;
– geometrijskih transformacij in
– analitične (koordinatne) geometrije.
Na reševanje problemov vplivajo številni dejavniki. Ključno tudi pri reševa-
nju geometrijskih problemov je, da znamo prevesti realen problem v mate-
matični jezik ter poiskati ustrezno strategijo njegovega reševanja (Ajdoğdu
in Keşan, ). Strategija se razlikuje od problema do problema. Pomemb-
no je, da geometrijski probleme jemljemo iz življenja otrok, saj tako otroci
matematična dejstva in zakonitosti gradijo na temelju svojih izkušenj.
Grki so geometrijske probleme razvrstili na ravninske, na probleme pro-
storskih teles ali na linearne, glede na to, ali njihova rešitev zahteva premice
in krožnice oziroma kompleksnejše krivulje (Gaukroger, ).
V monografiji se bomo omejili na reševanje geometrijskih problemov iz
ravninske in prostorske geometrije, ki smo jih za potrebe raziskave glede na
vsebino delili na:
– konstrukcijske geometrijske probleme;
– geometrijske probleme, pri čemer se bomo v nadaljevanju posvetili
bljena le kot sredstvo za demonstracijo, temveč kot učni pripomoček v učni
situaciji.
Vključevanje IKT v pouk matematike je proces, ki kakovostne rezultate po-
kaže šele po določenem času smiselne aktivne uporabe IKT. Pomembno je,
da učitelj v tem procesu vztraja ter ga spremlja z dobro merljivimi vsebinski-
mi in procesnimi cilji.
Geometrijski problemi v osnovni šoli
Učenec, ki ima razvito bogato geometrijsko predstavo, ima zgrajen temelj
za uspešno reševanje problemov in razvoj sposobnosti sklepanja. Slednje se
sklada z namenom poučevanja geometrije, ki temelji na dejstvu, da preko
razvijanja geometrijskega mišljenja razvijamo sposobnost kritičnega mišlje-
nja, reševanja problemov in boljše razumevanje ostalih matematičnih podro-
čij (Şahin, ).
Geometrijski problem definirajmo kot matematični problem ali problem iz
življenjske situacije s področja geometrije in merjenja.
V osnovni šoli se učenci srečajo z reševanjem geometrijskih problemov, ki
posegajo na področja vsaj štirih različnih geometrijskih sistemov:
– topološke geometrije;
– evklidske geometrije;
– geometrijskih transformacij in
– analitične (koordinatne) geometrije.
Na reševanje problemov vplivajo številni dejavniki. Ključno tudi pri reševa-
nju geometrijskih problemov je, da znamo prevesti realen problem v mate-
matični jezik ter poiskati ustrezno strategijo njegovega reševanja (Ajdoğdu
in Keşan, ). Strategija se razlikuje od problema do problema. Pomemb-
no je, da geometrijski probleme jemljemo iz življenja otrok, saj tako otroci
matematična dejstva in zakonitosti gradijo na temelju svojih izkušenj.
Grki so geometrijske probleme razvrstili na ravninske, na probleme pro-
storskih teles ali na linearne, glede na to, ali njihova rešitev zahteva premice
in krožnice oziroma kompleksnejše krivulje (Gaukroger, ).
V monografiji se bomo omejili na reševanje geometrijskih problemov iz
ravninske in prostorske geometrije, ki smo jih za potrebe raziskave glede na
vsebino delili na:
– konstrukcijske geometrijske probleme;
– geometrijske probleme, pri čemer se bomo v nadaljevanju posvetili
