Page 105 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 105
Geometrijski problemi v osnovni šoli
cij (Evklidovi postulati). Zahtevnejše konstrukcije sestavlja zaporedje konč-
nega števila elementarnih konstrukcij.
Danes se v šolah uporabljata šestilo in geotrikotnik, ki učencem omogo-
čata enostavno risanje vzporednic in pravokotnic kot tudi risanje in merjenje
kotov. V učnem načrtu za matematiko iz leta je bil zapisan tudi cilj načr-
tovanja kotov °, °, °, °, ° in ° s šestilom, načrtovanje kotov °,
°, ° in ° pa je bilo opredeljeno kot minimalni standard znanja; v obsto-
ječem učnem načrtu (Žakelj idr., ) je cilj posplošen – predvideva uporabo
različnih strategij načrtovanja kotov s šestilom in ravnilom, kar do določene
mere poenostavlja konstrukcije.
S konstrukcijami, ki temeljijo na evklidski geometriji, se spoznajo v . ra-
zredu. V didaktičnih priporočilih je poudarjeno, da z namenom boljšega ra-
zumevanja in predstavljivosti učence navajamo na risanje skicami tako pri
konstrukcijskih kot tudi pri računskih nalogah ter na zapis konstrukcijskih ko-
rakov.
Davis () pravi, da lahko večino konstrukcijskih problemov rešimo tako,
da razberemo lastnosti oziroma zakonitosti, katerim mora rešitev problema
zadostiti, ter uporabimo kombinacijo elementarnih konstrukcij. Davis ()
še navaja, da je konstrukcijske probleme težko kategorizirati, vendar je pri
njihovem reševanju smotrno slediti naslednji osnovni strategiji:
. risanje skice,
. analiza podatkov in odnosov med njimi,
. oblikovanje strategije reševanja problema,
. konstrukcija,
. preverjanje ustreznosti rešitve/rešitev.
Risanje skice pomeni »risanje hipotetične slike, v kateri predpostavljamo,
da so pogoji problema izpolnjeni v vseh njegovih podrobnostih« (Polya, ,
str. ). Ko narišemo skico, predpostavimo, da rešitev obstaja. Reševanje
konstrukcijskega problema se odvija v smeri od rešitve do problema.
Pustavrhova () poda naslednje smernice risanja skico:
– Skica ne sme zavajati.
– Rišemo dovolj veliko skico.
– Skico ustrezno označimo.
– Na skici obkrožimo dane podatke.
– Na skici označimo neznane količine.
– Vzporednice, pravokotnice, simetrale itd. rišemo čim natančneje.
cij (Evklidovi postulati). Zahtevnejše konstrukcije sestavlja zaporedje konč-
nega števila elementarnih konstrukcij.
Danes se v šolah uporabljata šestilo in geotrikotnik, ki učencem omogo-
čata enostavno risanje vzporednic in pravokotnic kot tudi risanje in merjenje
kotov. V učnem načrtu za matematiko iz leta je bil zapisan tudi cilj načr-
tovanja kotov °, °, °, °, ° in ° s šestilom, načrtovanje kotov °,
°, ° in ° pa je bilo opredeljeno kot minimalni standard znanja; v obsto-
ječem učnem načrtu (Žakelj idr., ) je cilj posplošen – predvideva uporabo
različnih strategij načrtovanja kotov s šestilom in ravnilom, kar do določene
mere poenostavlja konstrukcije.
S konstrukcijami, ki temeljijo na evklidski geometriji, se spoznajo v . ra-
zredu. V didaktičnih priporočilih je poudarjeno, da z namenom boljšega ra-
zumevanja in predstavljivosti učence navajamo na risanje skicami tako pri
konstrukcijskih kot tudi pri računskih nalogah ter na zapis konstrukcijskih ko-
rakov.
Davis () pravi, da lahko večino konstrukcijskih problemov rešimo tako,
da razberemo lastnosti oziroma zakonitosti, katerim mora rešitev problema
zadostiti, ter uporabimo kombinacijo elementarnih konstrukcij. Davis ()
še navaja, da je konstrukcijske probleme težko kategorizirati, vendar je pri
njihovem reševanju smotrno slediti naslednji osnovni strategiji:
. risanje skice,
. analiza podatkov in odnosov med njimi,
. oblikovanje strategije reševanja problema,
. konstrukcija,
. preverjanje ustreznosti rešitve/rešitev.
Risanje skice pomeni »risanje hipotetične slike, v kateri predpostavljamo,
da so pogoji problema izpolnjeni v vseh njegovih podrobnostih« (Polya, ,
str. ). Ko narišemo skico, predpostavimo, da rešitev obstaja. Reševanje
konstrukcijskega problema se odvija v smeri od rešitve do problema.
Pustavrhova () poda naslednje smernice risanja skico:
– Skica ne sme zavajati.
– Rišemo dovolj veliko skico.
– Skico ustrezno označimo.
– Na skici obkrožimo dane podatke.
– Na skici označimo neznane količine.
– Vzporednice, pravokotnice, simetrale itd. rišemo čim natančneje.
