Page 101 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 101
Didaktična sredstva in vizualizacija osnovnih geometrijskih pojmov
Didaktična sredstva in vizualizacija osnovnih geometrijskih pojmov
Vizualizacija matematičnih konceptov je razvijajoče se raziskovalno področje
(Presmeg, ). Izzivi, ki se porajajo na tem področju, so vezani na različne
vidike, predvsem na individualne razlike med učenci ter vlogo IKT pri vizua-
lizaciji.
V literaturi zasledimo različna pojmovanja termina vizualizacija, zato je
smotrno slednjega najprej opredeliti. Definicijo povzemimo po Kosslynu
(), ki vizualizacijo opredeli kot kreiranje mentalne slike danega koncepta.
Vizualizacija v matematiki pomeni proces oblikovanja slike (bodisi mental-
ne, skice, narisane na papir, ali virtualne slike) in njihovo uspešno uporabo
pri matematičnem raziskovanju in razumevanju matematičnih problemov
(Atanasova-Pachemska, Gunova, Koceva Lazarova in Pachemska, ).
Spodbujanje uporabe vizualizacije pri matematiki na vseh stopnjah šola-
nja je pomembna, saj sposobnost vizualizacije ni prirojena, temveč se je uči-
mo oziroma jo razvijamo (Hoffmann, ; Whiteley, ).
Pogosto vidimo, da učenci nimajo razvite sposobnosti za oblikovanje
ustrezne vizualne reprezentacije in posledično pri reševanju problemov ne
morejo priti do ustrezne rešitve (Arcavi, ; Bishop, ; Hershkowitz,
).
Vizualizacija matematičnih konceptov je učinkovita učna in . Pri pouku ma-
tematike je najprisotnejša na t. i. slikovnem nivoju, ko je koncept predstavljen
z grafično reprezentacijo (Antolin Drešar in Lipovec, ).
V osnovnošolskem izobraževanju se prvi matematični procesi in simboli
ponazarjajo s pomočjo slike. Vizualne reprezentacije matematičnih pojmov
so bogato raziskovalno področje. Kljub širokemu naboru raziskave so rezul-
tati še vedno nejasni. Nekateri avtorji zagovarjajo, da je vizualizacija dobra
metodična rešitev pri pouku matematike (Güler in Çiltaş, ). Drugi, kot je
Presmegova (), pa svarijo, da konkretna slikovna miselna predstava reše-
valce matematičnih problemov odvrne od bistvenih odnosov, ki jih je treba
ozavestiti za uspešno rešitev problema.
Hegarty in Kozhevnikov () vizualne reprezentacije delita na shemat-
ske in slikovne. Kot shematske opredelita tiste vizualne reprezentacije, ki pri-
kazujejo bistvene (prostorske) odnose problema, slikovne reprezentacije pa
karakterizira konkretna vizualizacija objektov, ki nastopajo v problemu.
Shematska vizualna reprezentacija koncepta je za učence večkrat zahtev-
nejša kot sam proceduralni del. Kot smo omenili v razdelku o razvoju mate-
matičnega mišljenja ter v razdelku o reprezentacijah, pouk matematike po-
teka od konkretnega preko slikovnega do simbolnega nivoja reprezentacije.
Didaktična sredstva in vizualizacija osnovnih geometrijskih pojmov
Vizualizacija matematičnih konceptov je razvijajoče se raziskovalno področje
(Presmeg, ). Izzivi, ki se porajajo na tem področju, so vezani na različne
vidike, predvsem na individualne razlike med učenci ter vlogo IKT pri vizua-
lizaciji.
V literaturi zasledimo različna pojmovanja termina vizualizacija, zato je
smotrno slednjega najprej opredeliti. Definicijo povzemimo po Kosslynu
(), ki vizualizacijo opredeli kot kreiranje mentalne slike danega koncepta.
Vizualizacija v matematiki pomeni proces oblikovanja slike (bodisi mental-
ne, skice, narisane na papir, ali virtualne slike) in njihovo uspešno uporabo
pri matematičnem raziskovanju in razumevanju matematičnih problemov
(Atanasova-Pachemska, Gunova, Koceva Lazarova in Pachemska, ).
Spodbujanje uporabe vizualizacije pri matematiki na vseh stopnjah šola-
nja je pomembna, saj sposobnost vizualizacije ni prirojena, temveč se je uči-
mo oziroma jo razvijamo (Hoffmann, ; Whiteley, ).
Pogosto vidimo, da učenci nimajo razvite sposobnosti za oblikovanje
ustrezne vizualne reprezentacije in posledično pri reševanju problemov ne
morejo priti do ustrezne rešitve (Arcavi, ; Bishop, ; Hershkowitz,
).
Vizualizacija matematičnih konceptov je učinkovita učna in . Pri pouku ma-
tematike je najprisotnejša na t. i. slikovnem nivoju, ko je koncept predstavljen
z grafično reprezentacijo (Antolin Drešar in Lipovec, ).
V osnovnošolskem izobraževanju se prvi matematični procesi in simboli
ponazarjajo s pomočjo slike. Vizualne reprezentacije matematičnih pojmov
so bogato raziskovalno področje. Kljub širokemu naboru raziskave so rezul-
tati še vedno nejasni. Nekateri avtorji zagovarjajo, da je vizualizacija dobra
metodična rešitev pri pouku matematike (Güler in Çiltaş, ). Drugi, kot je
Presmegova (), pa svarijo, da konkretna slikovna miselna predstava reše-
valce matematičnih problemov odvrne od bistvenih odnosov, ki jih je treba
ozavestiti za uspešno rešitev problema.
Hegarty in Kozhevnikov () vizualne reprezentacije delita na shemat-
ske in slikovne. Kot shematske opredelita tiste vizualne reprezentacije, ki pri-
kazujejo bistvene (prostorske) odnose problema, slikovne reprezentacije pa
karakterizira konkretna vizualizacija objektov, ki nastopajo v problemu.
Shematska vizualna reprezentacija koncepta je za učence večkrat zahtev-
nejša kot sam proceduralni del. Kot smo omenili v razdelku o razvoju mate-
matičnega mišljenja ter v razdelku o reprezentacijah, pouk matematike po-
teka od konkretnega preko slikovnega do simbolnega nivoja reprezentacije.
