Page 97 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 97
k geometrije v osnovni šoli
Geometrija
Geometrija, ena najstarejših znanosti, je pomembno področje šolske mate-
matike in hkrati tudi pomemben del našega vsakdana. Najdemo jo v umetno-
sti, arhitekturi, notranjem dizajnu, modnem oblikovanju, avtomobilski indu-
striji, animacijah in številnih drugih poklicnih ter prostočasnih dejavnostih.
Usiskin je opisal štiri dimenzije geometrije (Clements in Battista, ):
– ukvarja se z vizualizacijo, risanjem in s konstruiranjem figur;
– omogoča raziskovanje prostorskih vidikov fizičnega sveta (povezuje
matematiko z realnim fizičnim svetom);
– omogoča reprezentacijo pojmov v matematiki, ki sami po sebi niso vi-
zualni in
– je sama po sebi primer matematičnega sistema.
Za razumevanje geometrije je potrebno imeti dobro razvito prostorsko
predstavo, saj je nujna pri vizualizaciji, načrtovanju in konstrukciji oblik, ge-
ometrijskem pogledu na fizični svet ter uporabi znakov za prikaz nevizual-
nih matematičnih konceptov in odnosov (Mešinović, ). Geometrije se
pravzaprav ne moremo učiti, ne da bi imeli prostorske zmožnosti. Prostor-
ska predstava je ključnega pomena pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti
(za orientacijo v prostoru, v okolici, za načrtovanje dnevnih aktivnosti in po-
tovanj, za opremljanje stanovanja, merjenje razdalj in površin itd.), hkrati pa
eden ključnih elementov matematične sposobnosti. Ključnega pomena je pri
vizualizaciji, načrtovanju in konstruiranju.
Prve otrokove geometrijske izkušnje so, glede na Piageta, topološke izkuš-
nje. Otrok gleda na stvari, predmete, s svoje – personalne perspektive. Z giba-
njem po prostoru in lociranjem predmetov gradi mentalno predstavo in be-
sedišče glede položaja objektov (blizu/daleč, pod/nad, pred/za, prvi/zadnji).
Pouk geometrije v prvem triletju temelji na načelu od telesa k točki. Začne se
s konkretnim spoznavanjem geometrijskih teles, sledi prehod na like in črte
ter šele nato na točko. Smernice za poučevanje geometrije v prvem triletju
temeljijo na aktivnosti učenca in s tem na njegovem sooblikovanju lastnega
učenja (Cotič, Felda in Hodnik Čadež, ), kjer ima pomembno vlogo uči-
telj, saj mora učencem ponuditi okolje, v katerem bodo lahko raziskovali. Na
Geometrija
Geometrija, ena najstarejših znanosti, je pomembno področje šolske mate-
matike in hkrati tudi pomemben del našega vsakdana. Najdemo jo v umetno-
sti, arhitekturi, notranjem dizajnu, modnem oblikovanju, avtomobilski indu-
striji, animacijah in številnih drugih poklicnih ter prostočasnih dejavnostih.
Usiskin je opisal štiri dimenzije geometrije (Clements in Battista, ):
– ukvarja se z vizualizacijo, risanjem in s konstruiranjem figur;
– omogoča raziskovanje prostorskih vidikov fizičnega sveta (povezuje
matematiko z realnim fizičnim svetom);
– omogoča reprezentacijo pojmov v matematiki, ki sami po sebi niso vi-
zualni in
– je sama po sebi primer matematičnega sistema.
Za razumevanje geometrije je potrebno imeti dobro razvito prostorsko
predstavo, saj je nujna pri vizualizaciji, načrtovanju in konstrukciji oblik, ge-
ometrijskem pogledu na fizični svet ter uporabi znakov za prikaz nevizual-
nih matematičnih konceptov in odnosov (Mešinović, ). Geometrije se
pravzaprav ne moremo učiti, ne da bi imeli prostorske zmožnosti. Prostor-
ska predstava je ključnega pomena pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti
(za orientacijo v prostoru, v okolici, za načrtovanje dnevnih aktivnosti in po-
tovanj, za opremljanje stanovanja, merjenje razdalj in površin itd.), hkrati pa
eden ključnih elementov matematične sposobnosti. Ključnega pomena je pri
vizualizaciji, načrtovanju in konstruiranju.
Prve otrokove geometrijske izkušnje so, glede na Piageta, topološke izkuš-
nje. Otrok gleda na stvari, predmete, s svoje – personalne perspektive. Z giba-
njem po prostoru in lociranjem predmetov gradi mentalno predstavo in be-
sedišče glede položaja objektov (blizu/daleč, pod/nad, pred/za, prvi/zadnji).
Pouk geometrije v prvem triletju temelji na načelu od telesa k točki. Začne se
s konkretnim spoznavanjem geometrijskih teles, sledi prehod na like in črte
ter šele nato na točko. Smernice za poučevanje geometrije v prvem triletju
temeljijo na aktivnosti učenca in s tem na njegovem sooblikovanju lastnega
učenja (Cotič, Felda in Hodnik Čadež, ), kjer ima pomembno vlogo uči-
telj, saj mora učencem ponuditi okolje, v katerem bodo lahko raziskovali. Na
