Page 66 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 66
aktika matematike v osnovni šoli
»Izkustveno učenje zahteva raziskovalno, kontekstualno, družbeno in no-
tranje motivirano učenje, ki je usmerjeno k ciljem in problemom ter temelji
na konkretnih problemih« (Simons idr., , v De Corte, , str. ). Koo
() kot dober primer z IKT podprtega izkustvenega učenja navaja spletne
igre, ki so za učence privlačne. Z njimi učenci razvijajo socialno pripadnost,
radovednost ter koncentracijo.
Pri procesno-didaktičnem pristopu poučevanja in učenja matematike pre-
vladujeta strukturirano/vodeno učenje in vodeno odkrivanje.
Strukturirano/vodeno učenje je namenjeno učencem, ki rešujejo proble-
me na podlagi celostnega vtisa in težko ločijo del od celote. Potrebujejo vo-
deno učenje in poučevanje, ki je strukturirano in vključuje jasno organizaci-
jo informacij ter jasno zaporedje korakov. Njihov pristop k učenju je pasiven
(manj zapisujejo, izpisujejo, podčrtujejo), imajo manjšo sposobnost organi-
zacije in strukturiranja učnega gradiva, težje izločijo pomembne podatke iz
besedila, pogosto delajo z metodo poskus – napaka, težave imajo s prevaja-
njem besedilnih problemov v matematične formule. Tudi te učence je potre-
bo spodbujati k aktivnemu učenju. Pri njih je pomembno izkustveno učenje
in delo s konkretnim materialom. Tempo dela je potrebno prilagoditi njiho-
vim sposobnostim (Žakelj, ).
Vodeno odkrivanje oziroma samostojno učenje je primerno za učence, ki
so sami sposobni izluščiti posamezne dele iz celote in jih organizirati. Njihov
pristop k učenju je aktiven (več zapisujejo, izpisujejo, podčrtujejo), imajo več-
jo sposobnost organizacije in strukturiranja učnega gradiva, lažje izločijo po-
membne podatke iz besedila, sistematično rešujejo probleme, imajo manj te-
žav s prevajanjem besedilnih problemov v matematične formule. Tem učen-
cem je potrebno omogočiti samostojno učenje oz. vodeno odkrivanje, saj so
sposobni sami organizirati informacije, načrtovati korake v procesu reševanja
problema. S tem spodbujamo njihovo ustvarjalnost, izražanje idej, inovativ-
nost in motivacijo za učenje. Učitelj ni več podajalec znanja, temveč usmer-
jevalec, ki vodi komunikacijo, pogovor, razpravo (Žakelj, ).
Od učencev ne moremo pričakovati, da bodo sami odkrili matematične re-
snice (Žakelj, ). Mayer () poudarja, da vodeno odkrivanje daje boljše
rezultate pri učenju in pomnjenju ter enake rezultate pri transferju znanja kot
samostojno odkrivanje.
S pristopom vodenega odkrivanja učencem damo priložnost, da o novem
pojmu razmišljajo, povezujejo že obstoječe znanje in tako novo znanje ak-
tivneje, s svojim razmišljanjem, vključijo v obstoječo mrežo svojega znanja.
Sposobnost povezovanja znanja oziroma navezovanja na obstoječo mrežo
znanja je ključ do trajnejšega znanja (Žakelj, ).
»Izkustveno učenje zahteva raziskovalno, kontekstualno, družbeno in no-
tranje motivirano učenje, ki je usmerjeno k ciljem in problemom ter temelji
na konkretnih problemih« (Simons idr., , v De Corte, , str. ). Koo
() kot dober primer z IKT podprtega izkustvenega učenja navaja spletne
igre, ki so za učence privlačne. Z njimi učenci razvijajo socialno pripadnost,
radovednost ter koncentracijo.
Pri procesno-didaktičnem pristopu poučevanja in učenja matematike pre-
vladujeta strukturirano/vodeno učenje in vodeno odkrivanje.
Strukturirano/vodeno učenje je namenjeno učencem, ki rešujejo proble-
me na podlagi celostnega vtisa in težko ločijo del od celote. Potrebujejo vo-
deno učenje in poučevanje, ki je strukturirano in vključuje jasno organizaci-
jo informacij ter jasno zaporedje korakov. Njihov pristop k učenju je pasiven
(manj zapisujejo, izpisujejo, podčrtujejo), imajo manjšo sposobnost organi-
zacije in strukturiranja učnega gradiva, težje izločijo pomembne podatke iz
besedila, pogosto delajo z metodo poskus – napaka, težave imajo s prevaja-
njem besedilnih problemov v matematične formule. Tudi te učence je potre-
bo spodbujati k aktivnemu učenju. Pri njih je pomembno izkustveno učenje
in delo s konkretnim materialom. Tempo dela je potrebno prilagoditi njiho-
vim sposobnostim (Žakelj, ).
Vodeno odkrivanje oziroma samostojno učenje je primerno za učence, ki
so sami sposobni izluščiti posamezne dele iz celote in jih organizirati. Njihov
pristop k učenju je aktiven (več zapisujejo, izpisujejo, podčrtujejo), imajo več-
jo sposobnost organizacije in strukturiranja učnega gradiva, lažje izločijo po-
membne podatke iz besedila, sistematično rešujejo probleme, imajo manj te-
žav s prevajanjem besedilnih problemov v matematične formule. Tem učen-
cem je potrebno omogočiti samostojno učenje oz. vodeno odkrivanje, saj so
sposobni sami organizirati informacije, načrtovati korake v procesu reševanja
problema. S tem spodbujamo njihovo ustvarjalnost, izražanje idej, inovativ-
nost in motivacijo za učenje. Učitelj ni več podajalec znanja, temveč usmer-
jevalec, ki vodi komunikacijo, pogovor, razpravo (Žakelj, ).
Od učencev ne moremo pričakovati, da bodo sami odkrili matematične re-
snice (Žakelj, ). Mayer () poudarja, da vodeno odkrivanje daje boljše
rezultate pri učenju in pomnjenju ter enake rezultate pri transferju znanja kot
samostojno odkrivanje.
S pristopom vodenega odkrivanja učencem damo priložnost, da o novem
pojmu razmišljajo, povezujejo že obstoječe znanje in tako novo znanje ak-
tivneje, s svojim razmišljanjem, vključijo v obstoječo mrežo svojega znanja.
Sposobnost povezovanja znanja oziroma navezovanja na obstoječo mrežo
znanja je ključ do trajnejšega znanja (Žakelj, ).
