Page 62 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 62
aktika matematike v osnovni šoli
potrebno usmeriti v smiselno oblikovanje gradiv in v smiselno izbiro
načina podajanja informacij (slika, zvok, video, animacija). Pomembno
je, da informacije organiziramo v smiselno strukturo tako, da z njimi pri-
dobimo pozornost učenca. Zahtevnost mora biti usklajena s kognitiv-
nim nivojem učenca.
– Zaradi omejenosti delovnega spomina pa količina prejetih informacij
in dražljajev ne sme biti preobsežna, saj lahko to na učenje vpliva ne-
gativno oz. zaviralno. Zato je potrebno iz gradiva izločiti vse nebistvene
informacije.
– Učenje z uporabo IKT naj omogoči uporabo strategij, ki bodo pomaga-
le pri prenosu informacij iz kratkotrajnega v dolgotrajni spomin: osmi-
šljanje informacij in navezovanje novega znanja na že obstoječe zna-
nje. Uporabi naj se gradiva, ki vsebujejo organizatorje znanja, ki bodo
pomagali priklicati obstoječe kognitivne strukture (povezave z ostalimi
predhodno usvojenimi vsebinami) ter gradiva, ki vsebujejo konceptu-
alne modele, s katerimi si učenci pomagajo priklicati že znane koncep-
te ali jim je omogočeno učinkovito shranjevanje novih. Učence je po-
trebno z vprašanji spodbuditi k premisleku o njihovem predznanju ali
k iskanju dodatnih virov, ki bodo pripomogli k doseganju ciljev izobra-
ževanja.
– Spletna učna gradiva naj vključujejo aktivnosti, ki so prilagojene različ-
nim učnim stilom učencev. Poleg tega jim je potrebno nuditi tudi ustre-
zno podporo, ki ustreza posameznemu učnemu stilu.
– Motivacija ima velik vpliv na učenje. Gradiva naj spodbujajo notranjo
motivacijo, vendar je potrebno vključevati tudi elemente zunanje mo-
tivacije.
– V gradiva je potrebno vključevati primere uporabe znanja v različnih
kontekstih, s čimer se omogoči večji transfer znanja in učencem poma-
ga učenje osmisliti.
Konstruktivistična šola gleda na znanje kot na rezultat učenčeve individu-
alne interpretacije in obdelave tega, kar zaznava in sprejema preko čutil. Kon-
struktivistične poglede pri učenju z uporabo IKT je moč opisati na naslednje
načine (Anderson in Elloumi, ):
– Učenje je aktiven proces, zato naj učenci informacije uporabljajo v prak-
tičnih situacijah ter izsledke interpretirajo. Aktivnosti naj bodo osmi-
šljene.
– Učenje z uporabo IKT spodbuja tako interakcijo z gradivi kot tudi med
potrebno usmeriti v smiselno oblikovanje gradiv in v smiselno izbiro
načina podajanja informacij (slika, zvok, video, animacija). Pomembno
je, da informacije organiziramo v smiselno strukturo tako, da z njimi pri-
dobimo pozornost učenca. Zahtevnost mora biti usklajena s kognitiv-
nim nivojem učenca.
– Zaradi omejenosti delovnega spomina pa količina prejetih informacij
in dražljajev ne sme biti preobsežna, saj lahko to na učenje vpliva ne-
gativno oz. zaviralno. Zato je potrebno iz gradiva izločiti vse nebistvene
informacije.
– Učenje z uporabo IKT naj omogoči uporabo strategij, ki bodo pomaga-
le pri prenosu informacij iz kratkotrajnega v dolgotrajni spomin: osmi-
šljanje informacij in navezovanje novega znanja na že obstoječe zna-
nje. Uporabi naj se gradiva, ki vsebujejo organizatorje znanja, ki bodo
pomagali priklicati obstoječe kognitivne strukture (povezave z ostalimi
predhodno usvojenimi vsebinami) ter gradiva, ki vsebujejo konceptu-
alne modele, s katerimi si učenci pomagajo priklicati že znane koncep-
te ali jim je omogočeno učinkovito shranjevanje novih. Učence je po-
trebno z vprašanji spodbuditi k premisleku o njihovem predznanju ali
k iskanju dodatnih virov, ki bodo pripomogli k doseganju ciljev izobra-
ževanja.
– Spletna učna gradiva naj vključujejo aktivnosti, ki so prilagojene različ-
nim učnim stilom učencev. Poleg tega jim je potrebno nuditi tudi ustre-
zno podporo, ki ustreza posameznemu učnemu stilu.
– Motivacija ima velik vpliv na učenje. Gradiva naj spodbujajo notranjo
motivacijo, vendar je potrebno vključevati tudi elemente zunanje mo-
tivacije.
– V gradiva je potrebno vključevati primere uporabe znanja v različnih
kontekstih, s čimer se omogoči večji transfer znanja in učencem poma-
ga učenje osmisliti.
Konstruktivistična šola gleda na znanje kot na rezultat učenčeve individu-
alne interpretacije in obdelave tega, kar zaznava in sprejema preko čutil. Kon-
struktivistične poglede pri učenju z uporabo IKT je moč opisati na naslednje
načine (Anderson in Elloumi, ):
– Učenje je aktiven proces, zato naj učenci informacije uporabljajo v prak-
tičnih situacijah ter izsledke interpretirajo. Aktivnosti naj bodo osmi-
šljene.
– Učenje z uporabo IKT spodbuja tako interakcijo z gradivi kot tudi med
