Page 69 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 69
Didaktična sredstva pri pouku matematike
valno dejavnostjo, reševanjem problemov iz vsakdanjega življenja, z izzivi in
primeri, ki osmišljajo matematične vsebine, z vključevanjem aktualnih vse-
bin, sodobnih gradiv in tehnologij.
Učitelji matematike v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju geometri-
jo velikokrat poučujejo zelo formalno, zato ima veliko učencev težave z njeno
predstavljivostjo. Iz tega razloga je pomembno, da didaktične pripomočke
ponudimo tudi učencem v zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju, saj
jim s tem omogočamo lažje usvajanje novih dejstev.
Kot smo že omenili, je Bruner () potek razvoja matematičnih pojmov
pri učencu opredelil z zaporedjem uporabe reprezentacij pri obravnavi le-teh
(najprej enaktivna, nato ikonična in nazadnje simbolična).
Začetek rabe matematičnih didaktičnih sredstev sega v čas raziskovanja
prostorske geometrije. Njihova uporaba učencem omogoča, da zgradijo la-
stni kognitivni model abstraktnih matematičnih pojmov in procedur, hkrati
pa zagotavlja skupen jezik za razpravo o danih modelih.
Ko je v Evropi IKT prodrla na področje izobraževanja, je prinesla izboljša-
vo tradicionalnih poučevalnih metod v smer večje učinkovitosti pa tudi ra-
zvoj povsem novih metod. Učitelji so se jih posluževali oz. so oblikovali nove
glede na cilje izobraževanja, vsebino in uporabnike (Rebolj, ). Pogoste-
je so se začela uporabljati elektronska sredstva. Rebolj () poudarja, da z
njimi učenci nekatere cilje dosežejo hitreje, kakovostneje in z večjim zado-
voljstvom, vendar Clark in Mayer () opozarjata, da so za učenje ključnega
pomena metode in ne Matematični učbeniki sam.
Cope () pojasnjuje, da je v Ameriki v zadnjih letih tendenca upora-
be matematičnih didaktičnih sredstev z namenom modeliranja/predstavitve
različnih reprezentacij določenega matematičnega koncepta. Avtor izposta-
vlja, da analize raziskave kažejo pozitivne učinke dolgotrajne rabe didaktič-
nih sredstev na dosežke učencev, saj njihova uporaba učencem omogoča,
da preko opazovanja modelov oblikujejo lasten kognitivni model in pono-
tranjijo abstraktne pojme. Tako je uporaba konkretnih, slikovnih in virtualnih
didaktičnih sredstev nujna za izboljšanje dosežkov učencev, saj spodbuja ra-
zvoj njihovih matematičnih sposobnosti.
valno dejavnostjo, reševanjem problemov iz vsakdanjega življenja, z izzivi in
primeri, ki osmišljajo matematične vsebine, z vključevanjem aktualnih vse-
bin, sodobnih gradiv in tehnologij.
Učitelji matematike v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju geometri-
jo velikokrat poučujejo zelo formalno, zato ima veliko učencev težave z njeno
predstavljivostjo. Iz tega razloga je pomembno, da didaktične pripomočke
ponudimo tudi učencem v zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju, saj
jim s tem omogočamo lažje usvajanje novih dejstev.
Kot smo že omenili, je Bruner () potek razvoja matematičnih pojmov
pri učencu opredelil z zaporedjem uporabe reprezentacij pri obravnavi le-teh
(najprej enaktivna, nato ikonična in nazadnje simbolična).
Začetek rabe matematičnih didaktičnih sredstev sega v čas raziskovanja
prostorske geometrije. Njihova uporaba učencem omogoča, da zgradijo la-
stni kognitivni model abstraktnih matematičnih pojmov in procedur, hkrati
pa zagotavlja skupen jezik za razpravo o danih modelih.
Ko je v Evropi IKT prodrla na področje izobraževanja, je prinesla izboljša-
vo tradicionalnih poučevalnih metod v smer večje učinkovitosti pa tudi ra-
zvoj povsem novih metod. Učitelji so se jih posluževali oz. so oblikovali nove
glede na cilje izobraževanja, vsebino in uporabnike (Rebolj, ). Pogoste-
je so se začela uporabljati elektronska sredstva. Rebolj () poudarja, da z
njimi učenci nekatere cilje dosežejo hitreje, kakovostneje in z večjim zado-
voljstvom, vendar Clark in Mayer () opozarjata, da so za učenje ključnega
pomena metode in ne Matematični učbeniki sam.
Cope () pojasnjuje, da je v Ameriki v zadnjih letih tendenca upora-
be matematičnih didaktičnih sredstev z namenom modeliranja/predstavitve
različnih reprezentacij določenega matematičnega koncepta. Avtor izposta-
vlja, da analize raziskave kažejo pozitivne učinke dolgotrajne rabe didaktič-
nih sredstev na dosežke učencev, saj njihova uporaba učencem omogoča,
da preko opazovanja modelov oblikujejo lasten kognitivni model in pono-
tranjijo abstraktne pojme. Tako je uporaba konkretnih, slikovnih in virtualnih
didaktičnih sredstev nujna za izboljšanje dosežkov učencev, saj spodbuja ra-
zvoj njihovih matematičnih sposobnosti.
