Page 68 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 68
aktika matematike v osnovni šoli
– multimedijska: omogočajo ustvarjanje navidezne resničnosti (virtual-
na učilnica) in podpirajo različne aktivnosti učiteljev in učencev (npr.
uporaba računalnika ali tablice, ki omogoča vizualno, avditivno in av-
diovizualno prikazovanje, hkrati pa še izvajanje drugih aktivnosti).
Glede na dimenzionalnost jih tako Poljak () kot tudi Kubale () in
Podhostnik () delijo na dvodimenzionalna in tridimenzionalna, glede na
osnovno funkcijo pa na dinamična in statična.
Sodobna didaktika preučevanju didaktičnih sredstev posveča veliko po-
zornosti, zlasti pri učnih načelih oz. v okviru le-teh načelu nazornosti. Didak-
tična sredstva se z razvojem spreminjajo. Hiter razvoj izobraževalne tehno-
logije, ki preučuje uporabo tehničnih sredstev pri poučevanju, vnaša spre-
membe tudi na polje didaktike matematike. Po mnenju Kubaleta () naj bi
didaktična sredstva pospešila izobraževanje in olajšala delo učitelju ter spre-
menila njegovo vlogo v procesu poučevanja in učenja. Vendar učitelja ne mo-
rejo nadomestiti, saj ne morejo nadomestiti neposrednega stika med njim in
učencem ter številnih stvari, ki se odvijejo v tej interakciji.
Ne glede na napredek IKT, spremenjeno vlogo učitelja v procesu poučeva-
nja in druge vplive, ki se posledično odražajo na področju didaktike matema-
tike, izbira didaktičnih sredstev temelji na preučitvi naslednjih dejavnikov:
– kako bomo najuspešneje uresničili cilje in naloge pouka;
– katera didaktična sredstva spodbujajo motivacijo učencev pri pouku
matematike;
– kako bomo dosegli lažje in hitrejše usvajanje matematičnih znanj ter
njihovo trajnost;
– v katero fazo pouka bomo vključili izbrana didaktična sredstva.
Kubale () pri tem poudarja, da mora vsako didaktično sredstvo, ki ga
vključimo v učni proces, prispevati k učinkovitosti vzgojno-izobraževalnega
procesa in ne sme biti samo sebi namen.
Uporaba didaktičnih sredstev pri pouku spodbuja kognitivni konflikt, vpli-
va na aktivnost učencev, služi kot demonstracijsko sredstvo ter omogoča laž-
ji prehod s konkretne na abstraktno raven. Pri tem se moramo zavedati, da
upravljanje s konkretnim materialom, ki ni osmišljeno z natančno refleksijo
procesa rokovanja, ne more voditi k uspešnemu učenju matematičnih poj-
mov (Hodnik Čadež, ).
Učni načrt za matematiko (Žakelj idr., ) predvideva holistični procesno-
didaktičnem učenja in poučevanja matematike. To naj bo podprto z razisko-
– multimedijska: omogočajo ustvarjanje navidezne resničnosti (virtual-
na učilnica) in podpirajo različne aktivnosti učiteljev in učencev (npr.
uporaba računalnika ali tablice, ki omogoča vizualno, avditivno in av-
diovizualno prikazovanje, hkrati pa še izvajanje drugih aktivnosti).
Glede na dimenzionalnost jih tako Poljak () kot tudi Kubale () in
Podhostnik () delijo na dvodimenzionalna in tridimenzionalna, glede na
osnovno funkcijo pa na dinamična in statična.
Sodobna didaktika preučevanju didaktičnih sredstev posveča veliko po-
zornosti, zlasti pri učnih načelih oz. v okviru le-teh načelu nazornosti. Didak-
tična sredstva se z razvojem spreminjajo. Hiter razvoj izobraževalne tehno-
logije, ki preučuje uporabo tehničnih sredstev pri poučevanju, vnaša spre-
membe tudi na polje didaktike matematike. Po mnenju Kubaleta () naj bi
didaktična sredstva pospešila izobraževanje in olajšala delo učitelju ter spre-
menila njegovo vlogo v procesu poučevanja in učenja. Vendar učitelja ne mo-
rejo nadomestiti, saj ne morejo nadomestiti neposrednega stika med njim in
učencem ter številnih stvari, ki se odvijejo v tej interakciji.
Ne glede na napredek IKT, spremenjeno vlogo učitelja v procesu poučeva-
nja in druge vplive, ki se posledično odražajo na področju didaktike matema-
tike, izbira didaktičnih sredstev temelji na preučitvi naslednjih dejavnikov:
– kako bomo najuspešneje uresničili cilje in naloge pouka;
– katera didaktična sredstva spodbujajo motivacijo učencev pri pouku
matematike;
– kako bomo dosegli lažje in hitrejše usvajanje matematičnih znanj ter
njihovo trajnost;
– v katero fazo pouka bomo vključili izbrana didaktična sredstva.
Kubale () pri tem poudarja, da mora vsako didaktično sredstvo, ki ga
vključimo v učni proces, prispevati k učinkovitosti vzgojno-izobraževalnega
procesa in ne sme biti samo sebi namen.
Uporaba didaktičnih sredstev pri pouku spodbuja kognitivni konflikt, vpli-
va na aktivnost učencev, služi kot demonstracijsko sredstvo ter omogoča laž-
ji prehod s konkretne na abstraktno raven. Pri tem se moramo zavedati, da
upravljanje s konkretnim materialom, ki ni osmišljeno z natančno refleksijo
procesa rokovanja, ne more voditi k uspešnemu učenju matematičnih poj-
mov (Hodnik Čadež, ).
Učni načrt za matematiko (Žakelj idr., ) predvideva holistični procesno-
didaktičnem učenja in poučevanja matematike. To naj bo podprto z razisko-
