Page 67 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 67
Didaktična sredstva pri pouku matematike
Didaktična sredstva pri pouku matematike
Učni proces lahko izboljšujemo s primerno izbranimi oblikami in metoda-
mi. »Rezultati socioloških, psiholoških in didaktičnih raziskave dokazujejo, da
imajo pri tem pomemben delež tudi učila in učni pripomočki« (Kubale, ,
str. ), saj pomembno vplivajo na motivacijo in razumevanje abstraktnih
konceptov.
Po načinu spoznavanja didaktiki razlikujejo:
– učila (predmet, ob katerem učenec neposredno pridobiva znanje, npr.
učbeniki, priročniki, učni listi, modeli, računalniški programi itd.) in
– učne pripomočke (pribor za risanje in pisanje, drugo orodje, tabla, ra-
čunalnik, projektor itd.) (Kubale, ).
Tu moramo opozoriti na terminološke razlike. Poleg terminov učila in uč-
ni pripomočki se pogosto uporabljajo tudi drugi termini, in sicer učna sred-
stva, didaktična sredstva, didaktični pripomočki, ponazorila, didaktični mate-
rial itd. Kubale () in drugi poudarjajo, da gre za pomensko razlikovanje,
saj učila in učni pripomočki nimajo enake funkcije znotraj učnega procesa.
Kubale () in Andoljšek () po izvoru razlikujeta dve vrsti učil: naravne
predmete ali izvirno stvarnost in učila ali nadomestke za izvirno stvarnost. Ker
naravnih predmetov ali pojavov ne moremo vedno opazovati, uporabljamo
učila, ki nadomeščajo izvirno stvarnost. Andoljšek () tako učilo definira
kot predmet, ob katerem učenec pridobiva znanje neposredno, Podhostnik
() pa učila opredeli kot učna sredstva, ki so vir novih informacij – pre-
učujejo jih učenci pod učiteljevim vodstvom ali pa tudi samostojno. Tu sta
opredelitvi podobni. Vendar si pri slednjem niso vsi enotni. Šilih () učila
in ponazorila obravnava skupaj, ker po njegovem mnenju med njimi ni jasne
meje.
V nadaljevanju bomo pojem didaktična sredstva uporabljali kot nadpo-
menko za učila in učne pripomočke.
Glede na čutila, ki sodelujejo pri zaznavanju didaktičnih sredstev, ta delimo
na (Blažič, Ivanuš-Grmek, Kramar in Strmčnik, ):
– vizualna: z njimi ustvarjamo različne vidne prikaze (zapisi, slike, modeli,
fotografije, skice, sheme in projekcije);
– avditivna: z njimi ustvarjamo slušno prikazovanje in zaznavanje (govor,
ustvarjanje različnih glasov in zvokov);
– avdiovizualna: z njimi ustvarjamo vidne in slušne dražljaje (eksperi-
mentalno in praktično delo, zvočni filmi, oddaje, dramatizacije);
Didaktična sredstva pri pouku matematike
Učni proces lahko izboljšujemo s primerno izbranimi oblikami in metoda-
mi. »Rezultati socioloških, psiholoških in didaktičnih raziskave dokazujejo, da
imajo pri tem pomemben delež tudi učila in učni pripomočki« (Kubale, ,
str. ), saj pomembno vplivajo na motivacijo in razumevanje abstraktnih
konceptov.
Po načinu spoznavanja didaktiki razlikujejo:
– učila (predmet, ob katerem učenec neposredno pridobiva znanje, npr.
učbeniki, priročniki, učni listi, modeli, računalniški programi itd.) in
– učne pripomočke (pribor za risanje in pisanje, drugo orodje, tabla, ra-
čunalnik, projektor itd.) (Kubale, ).
Tu moramo opozoriti na terminološke razlike. Poleg terminov učila in uč-
ni pripomočki se pogosto uporabljajo tudi drugi termini, in sicer učna sred-
stva, didaktična sredstva, didaktični pripomočki, ponazorila, didaktični mate-
rial itd. Kubale () in drugi poudarjajo, da gre za pomensko razlikovanje,
saj učila in učni pripomočki nimajo enake funkcije znotraj učnega procesa.
Kubale () in Andoljšek () po izvoru razlikujeta dve vrsti učil: naravne
predmete ali izvirno stvarnost in učila ali nadomestke za izvirno stvarnost. Ker
naravnih predmetov ali pojavov ne moremo vedno opazovati, uporabljamo
učila, ki nadomeščajo izvirno stvarnost. Andoljšek () tako učilo definira
kot predmet, ob katerem učenec pridobiva znanje neposredno, Podhostnik
() pa učila opredeli kot učna sredstva, ki so vir novih informacij – pre-
učujejo jih učenci pod učiteljevim vodstvom ali pa tudi samostojno. Tu sta
opredelitvi podobni. Vendar si pri slednjem niso vsi enotni. Šilih () učila
in ponazorila obravnava skupaj, ker po njegovem mnenju med njimi ni jasne
meje.
V nadaljevanju bomo pojem didaktična sredstva uporabljali kot nadpo-
menko za učila in učne pripomočke.
Glede na čutila, ki sodelujejo pri zaznavanju didaktičnih sredstev, ta delimo
na (Blažič, Ivanuš-Grmek, Kramar in Strmčnik, ):
– vizualna: z njimi ustvarjamo različne vidne prikaze (zapisi, slike, modeli,
fotografije, skice, sheme in projekcije);
– avditivna: z njimi ustvarjamo slušno prikazovanje in zaznavanje (govor,
ustvarjanje različnih glasov in zvokov);
– avdiovizualna: z njimi ustvarjamo vidne in slušne dražljaje (eksperi-
mentalno in praktično delo, zvočni filmi, oddaje, dramatizacije);
