Page 63 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 63
Metode poučevanja matematike
učenci in med učencem in učiteljem. Tako učenci samo aktivno sodelu-
jejo pri izgradnji znanja preko samostojnega odkrivanja, povezovanja
ter osmišljanja novih spoznanj.
– Učenje z uporabo IKT naj spodbuja sodelovalno učenje, saj to omogo-
ča doživetje realne življenjske izkušnje dela v skupini, spodbuja razvoj
metakognitivnega mišljenja, hkrati pa se učenci učijo drug od drugega
tistih znanj in zmožnosti, kjer so posamezniki močni.
– Učencem je potrebno omogočiti aktiven nadzor in usmerjanje procesa
učenja, kar dosežemo z vodenim odkrivanjem, omogočanjem odloča-
nja in individualno izbiro nekaterih učnih ciljev ob minimalni podpori
učitelja.
– Naloge in vprašanja v e-učnih gradivih naj učence spodbujajo k reflek-
tiranju znanja.
– Aktivnosti naj bodo zastavljene tako, da učencem omogočajo dovolj
priložnosti in časa za premislek.
– Primeri v e-učnih gradivih naj izhajajo iz vsakdanjih situacij, ki so učen-
cem blizu in se jim bodo tako zdeli čim smiselnejši.
– Učenje naj poteka čim bolj interaktivno, saj učenci na ta način najučin-
koviteje pridobivajo nova znanja in razvijajo druge zmožnosti ter od-
nos do obravnavane vsebine. Interaktivnost je pomembna tudi z vidika
razvijanja smisla za skupnost in sodelovanje med udeleženci.
Pred vsakim načrtovanjem učenja z uporabo IKT pa je potrebno premisliti
o teoretičnih in praktičnih izhodiščih, na katerih bo temeljil izbrani pristop,
katerega namen je uspešna izgradnja znanja.
Metode poučevanja matematike
Kubale () metodo opredeli kot način dela ali načrtni postopek za dosega-
nje postavljenih ciljev pri realizaciji vzgojno-izobraževalnih ciljev pri pouku,
kjer gre za premišljene organizirane postopke, uporabljene v procesu pouka,
ki omogočajo učinkovito usvajanje znanj, spretnosti in delovnih navad učen-
cev ter optimalni razvoj njihovih sposobnosti in interesov.
Danes razlikujemo več vrst učnih metod, ki se pri pouku dopolnjujejo in iz-
menjujejo. Didaktiki tako različno določajo njihovo število in vrstni red, ven-
dar imajo vse te razvrstitve veliko skupnega. Poudariti je potrebno, da na ka-
kovost vzgojno-izobraževalnega dela vpliva smiselna uporaba različnih me-
tod (Kubale, ), pri čemer učitelj osmišljeno vključuje tudi rabo IKT, ki
omogoča večsenzorno sprejemanje informacij in zagotavlja personalizacijo
učnega procesa.
učenci in med učencem in učiteljem. Tako učenci samo aktivno sodelu-
jejo pri izgradnji znanja preko samostojnega odkrivanja, povezovanja
ter osmišljanja novih spoznanj.
– Učenje z uporabo IKT naj spodbuja sodelovalno učenje, saj to omogo-
ča doživetje realne življenjske izkušnje dela v skupini, spodbuja razvoj
metakognitivnega mišljenja, hkrati pa se učenci učijo drug od drugega
tistih znanj in zmožnosti, kjer so posamezniki močni.
– Učencem je potrebno omogočiti aktiven nadzor in usmerjanje procesa
učenja, kar dosežemo z vodenim odkrivanjem, omogočanjem odloča-
nja in individualno izbiro nekaterih učnih ciljev ob minimalni podpori
učitelja.
– Naloge in vprašanja v e-učnih gradivih naj učence spodbujajo k reflek-
tiranju znanja.
– Aktivnosti naj bodo zastavljene tako, da učencem omogočajo dovolj
priložnosti in časa za premislek.
– Primeri v e-učnih gradivih naj izhajajo iz vsakdanjih situacij, ki so učen-
cem blizu in se jim bodo tako zdeli čim smiselnejši.
– Učenje naj poteka čim bolj interaktivno, saj učenci na ta način najučin-
koviteje pridobivajo nova znanja in razvijajo druge zmožnosti ter od-
nos do obravnavane vsebine. Interaktivnost je pomembna tudi z vidika
razvijanja smisla za skupnost in sodelovanje med udeleženci.
Pred vsakim načrtovanjem učenja z uporabo IKT pa je potrebno premisliti
o teoretičnih in praktičnih izhodiščih, na katerih bo temeljil izbrani pristop,
katerega namen je uspešna izgradnja znanja.
Metode poučevanja matematike
Kubale () metodo opredeli kot način dela ali načrtni postopek za dosega-
nje postavljenih ciljev pri realizaciji vzgojno-izobraževalnih ciljev pri pouku,
kjer gre za premišljene organizirane postopke, uporabljene v procesu pouka,
ki omogočajo učinkovito usvajanje znanj, spretnosti in delovnih navad učen-
cev ter optimalni razvoj njihovih sposobnosti in interesov.
Danes razlikujemo več vrst učnih metod, ki se pri pouku dopolnjujejo in iz-
menjujejo. Didaktiki tako različno določajo njihovo število in vrstni red, ven-
dar imajo vse te razvrstitve veliko skupnega. Poudariti je potrebno, da na ka-
kovost vzgojno-izobraževalnega dela vpliva smiselna uporaba različnih me-
tod (Kubale, ), pri čemer učitelj osmišljeno vključuje tudi rabo IKT, ki
omogoča večsenzorno sprejemanje informacij in zagotavlja personalizacijo
učnega procesa.