Page 61 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 61
Reprezentacije
čemer je potrebno imeti v mislih različne skupine učencev v oddelku
(učenci s posebnimi potrebami, nadarjeni, migranti itd.).
Teorije učenja in poučevanja so osnova tudi za rabo IKT pri učenju in po-
učevanju. Raba in namen IKT v poučevanju se spreminjata, slednje se od-
raža tudi v teoretičnih pristopih k poučevanju. Po mnenju Ertmerja in Ne-
wbyja (Anderson in Elloumi, ) lahko pri načrtovanju učenja z uporabo
IKT upoštevamo vse tri osrednje teorije učenja – behaviorizem, kognitivi-
zem in konstruktivizem. Načela behaviorizma lahko uporabimo za učenje
dejstev (»Kaj?«), načela kognitivizma za učenje procesnih znanj (»Kako?«), na-
čela konstruktivizma pa za razvijanje višjih nivojev mišljenja, ustvarjanje la-
stnega unikatnega razumevanja, ki izhaja iz otrokove osebne izkušnje (»Za-
kaj?«).
Ideja behavioristične teorije predvideva, da morajo biti učni cilji razdelje-
ni na manjše enote oziroma manjše naloge. Spoznanja behaviorizma lahko
uporabimo pri učenju z uporabo IKT na naslednje načine (Anderson in Ello-
umi, ):
– Učencem jasno predstavimo cilje in pričakovane dosežke oziroma re-
zultate izobraževanja tako, da lahko sami preverjajo stopnjo usvojeno-
sti teh ciljev.
– Sproti preverjamo znanje učencev in jim posredujemo ustrezne povra-
tne informacije o njihovem dosežku. Poskrbeti je potrebno za sprotne
teste znanja in druge načine preverjanja.
– Učno gradivo mora biti organizirano po smiselnih učnih korakih tako,
da spodbuja učenje in upošteva načelo postopnosti.
– Učencem posredujemo ustrezne povratne informacije, da lahko spre-
mljajo svoje delo in po potrebi odpravijo pomanjkljivosti.
Kognitivisti učenje razumejo kot aktiven miselni proces, ki ga ne moremo
opazovati neposredno. Poudarjajo pomen človekovih notranjih mentalnih,
predvsem spoznavnih, procesov pri učenju ter doseganje globljega razume-
vanja. Spoznanja kognitivistične šole glede povezovanja oziroma navezova-
nja novih znanj na obstoječo mrežo znanja lahko uporabimo pri učenju z
uporabo IKT (Anderson in Elloumi, ):
– Učenje z uporabo IKT naj temelji na uporabi strategij, ki omogočajo
sprejemanje informacij preko različnih čutil. Dejavnosti naj bodo zasta-
vljene na način, da učencem zagotavljajo dovolj časa za zadržanje pri
strategijah, tako da jih lahko prenesejo v delovni spomin. Pozornost je
čemer je potrebno imeti v mislih različne skupine učencev v oddelku
(učenci s posebnimi potrebami, nadarjeni, migranti itd.).
Teorije učenja in poučevanja so osnova tudi za rabo IKT pri učenju in po-
učevanju. Raba in namen IKT v poučevanju se spreminjata, slednje se od-
raža tudi v teoretičnih pristopih k poučevanju. Po mnenju Ertmerja in Ne-
wbyja (Anderson in Elloumi, ) lahko pri načrtovanju učenja z uporabo
IKT upoštevamo vse tri osrednje teorije učenja – behaviorizem, kognitivi-
zem in konstruktivizem. Načela behaviorizma lahko uporabimo za učenje
dejstev (»Kaj?«), načela kognitivizma za učenje procesnih znanj (»Kako?«), na-
čela konstruktivizma pa za razvijanje višjih nivojev mišljenja, ustvarjanje la-
stnega unikatnega razumevanja, ki izhaja iz otrokove osebne izkušnje (»Za-
kaj?«).
Ideja behavioristične teorije predvideva, da morajo biti učni cilji razdelje-
ni na manjše enote oziroma manjše naloge. Spoznanja behaviorizma lahko
uporabimo pri učenju z uporabo IKT na naslednje načine (Anderson in Ello-
umi, ):
– Učencem jasno predstavimo cilje in pričakovane dosežke oziroma re-
zultate izobraževanja tako, da lahko sami preverjajo stopnjo usvojeno-
sti teh ciljev.
– Sproti preverjamo znanje učencev in jim posredujemo ustrezne povra-
tne informacije o njihovem dosežku. Poskrbeti je potrebno za sprotne
teste znanja in druge načine preverjanja.
– Učno gradivo mora biti organizirano po smiselnih učnih korakih tako,
da spodbuja učenje in upošteva načelo postopnosti.
– Učencem posredujemo ustrezne povratne informacije, da lahko spre-
mljajo svoje delo in po potrebi odpravijo pomanjkljivosti.
Kognitivisti učenje razumejo kot aktiven miselni proces, ki ga ne moremo
opazovati neposredno. Poudarjajo pomen človekovih notranjih mentalnih,
predvsem spoznavnih, procesov pri učenju ter doseganje globljega razume-
vanja. Spoznanja kognitivistične šole glede povezovanja oziroma navezova-
nja novih znanj na obstoječo mrežo znanja lahko uporabimo pri učenju z
uporabo IKT (Anderson in Elloumi, ):
– Učenje z uporabo IKT naj temelji na uporabi strategij, ki omogočajo
sprejemanje informacij preko različnih čutil. Dejavnosti naj bodo zasta-
vljene na način, da učencem zagotavljajo dovolj časa za zadržanje pri
strategijah, tako da jih lahko prenesejo v delovni spomin. Pozornost je
