Page 71 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 71
ormacijsko-komunikacijska
tehnologija
Digitalne tehnologije so postale del vsakdanjega življenja in dela ter imajo v
današnjem svetu vseprisoten vpliv. Generacijam mladih, ki so rojeni po na-
stanku interneta, pravimo iGeneracija, milenijci, generacija aplikacij (Gold,
), digitalna generacija ali digitalni domorodci. To so generacije otrok, ki
so se rodili v svet digitalne tehnologije, kjer je tehnologija sestavni del njiho-
vega vsakdana, življenja. Slednje spreminja tudi način njihovega delovanja v
družbi ter njihove potrebe.
Za uspešno delovanje v družbi so poleg temeljnih zmožnosti s področja pi-
smenosti pomembne tudi druge, kot so informacijska, digitalna in matema-
tična pismenost itd., ki postopoma dobivajo pomembno vlogo tudi v šolskih
kurikulih (Žakelj, ).
O informacijski pismenosti govorimo takrat, ko je posameznik sposoben
kritično misliti o informacijah, ugotavljati in argumentirati, ko bere, interpre-
tira in evalvira informacije (Žakelj, ).
Informacijska pismenosti temelji na uspešni uporabi informacijsko-komu-
nikacijske tehnologije, ki postaja tudi vse bolj integriran del poučevanja in
učenja v sodobni šoli. Blurton () IKT opredeli kot sklop raznolikih teh-
noloških orodij in virov, ki se uporabljajo za komuniciranje, ustvarjanje, dise-
miniranje, shranjevanje in upravljanje informacij. Te tehnologije vključujejo
računalnike, interneta, naprave za oddajanje (radio, televizija) in telefonijo.
Didaktično osmišljena raba IKT-sredstev in pripomočkov (e-gradiv, i-tabel,
spletnih učilnic, didaktičnih iger, animacije in simulacija itd.) pripomore k
učinkovitejšemu sprožanju učenčevih miselnih procesov, omogoča individu-
alizacijo in s tem olajša spoznavni proces.
V sklopu danes že precej razširjenega e-izobraževanja se pojavlja tudi izraz
m-izobraževanje (m-learning) oziroma mobilno učenje, ki temelji na uporabi
naprednejših mobilnih tehnologij, to je mobilnih naprav, kot so mobilni te-
lefoni, dlančniki, tablični in prenosni računalniki. Uporabnikom so dosegljive
na vsakem koraku, omogočajo jim komunikacijo z drugimi uporabniki, do-
stop do svetovnega spleta in hitro iskanje virov, izdelovanje in ogledovanje
slike ter videoposnetkov, omogočajo uporabo najrazličnejših storitev in apli-
kacij. So enostavne za uporabo, kar bo zagotovo vplivalo na prihodnost izo-
tehnologija
Digitalne tehnologije so postale del vsakdanjega življenja in dela ter imajo v
današnjem svetu vseprisoten vpliv. Generacijam mladih, ki so rojeni po na-
stanku interneta, pravimo iGeneracija, milenijci, generacija aplikacij (Gold,
), digitalna generacija ali digitalni domorodci. To so generacije otrok, ki
so se rodili v svet digitalne tehnologije, kjer je tehnologija sestavni del njiho-
vega vsakdana, življenja. Slednje spreminja tudi način njihovega delovanja v
družbi ter njihove potrebe.
Za uspešno delovanje v družbi so poleg temeljnih zmožnosti s področja pi-
smenosti pomembne tudi druge, kot so informacijska, digitalna in matema-
tična pismenost itd., ki postopoma dobivajo pomembno vlogo tudi v šolskih
kurikulih (Žakelj, ).
O informacijski pismenosti govorimo takrat, ko je posameznik sposoben
kritično misliti o informacijah, ugotavljati in argumentirati, ko bere, interpre-
tira in evalvira informacije (Žakelj, ).
Informacijska pismenosti temelji na uspešni uporabi informacijsko-komu-
nikacijske tehnologije, ki postaja tudi vse bolj integriran del poučevanja in
učenja v sodobni šoli. Blurton () IKT opredeli kot sklop raznolikih teh-
noloških orodij in virov, ki se uporabljajo za komuniciranje, ustvarjanje, dise-
miniranje, shranjevanje in upravljanje informacij. Te tehnologije vključujejo
računalnike, interneta, naprave za oddajanje (radio, televizija) in telefonijo.
Didaktično osmišljena raba IKT-sredstev in pripomočkov (e-gradiv, i-tabel,
spletnih učilnic, didaktičnih iger, animacije in simulacija itd.) pripomore k
učinkovitejšemu sprožanju učenčevih miselnih procesov, omogoča individu-
alizacijo in s tem olajša spoznavni proces.
V sklopu danes že precej razširjenega e-izobraževanja se pojavlja tudi izraz
m-izobraževanje (m-learning) oziroma mobilno učenje, ki temelji na uporabi
naprednejših mobilnih tehnologij, to je mobilnih naprav, kot so mobilni te-
lefoni, dlančniki, tablični in prenosni računalniki. Uporabnikom so dosegljive
na vsakem koraku, omogočajo jim komunikacijo z drugimi uporabniki, do-
stop do svetovnega spleta in hitro iskanje virov, izdelovanje in ogledovanje
slike ter videoposnetkov, omogočajo uporabo najrazličnejših storitev in apli-
kacij. So enostavne za uporabo, kar bo zagotovo vplivalo na prihodnost izo-
