Page 73 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 73
Informacijsko-komunikacijska tehnologija
. zmožnosti iskanja, zbiranja, obdelovanja, vrednotenja (kritične preso-
je) podatkov, informacij in konceptov;
. poznavanje varne rabe in upoštevanje pravnih ter etičnih načel upora-
be in objave informacij;
. izdelava, ustvarjanje, posodabljanje, objava izdelkov (gradiv);
. zmožnosti načrtovanja, izvedbe in pouka (učenja in poučevanja) z upo-
rabo IKT.
Velik poudarek projekta je bil na predstavitvi, didaktični vrednosti, ustvar-
janju in osmišljeni rabi e-gradiv ter razvoju in uporabi e-gradiv za i-table.
Vplivi informatizacije slovenskega šolstva kažejo rezultate na različnih
področjih. Leta je Slovenija sodelovala v mednarodni študiji o računal-
niški in informacijski pismenosti ICILS , kjer se je uvrstila na .–. mesto
med državami. Rezultati omenjene študije so pokazali, da so slovenski
učenci v uporabi interaktivnih tabel močno nad evropskim povprečjem (Slo-
venija je zasedla . mesto). Menimo, da je na slednje pomembno vplivalo
tudi dejstvo, da je ministrstvo za šolstvo poleg usposabljanj v okviru pro-
jekta e-šolstvo poskrbelo tudi za opremljanje šol z interaktivnimi tablami in
drugo IKT. Na šolah so prodajalci izvedli kratke delavnice o tehničnih vidikih
uporabe i-table, učitelji pa so se lahko udeležili tudi seminarjev in delavnic
za delo z i-tablo v okviru prej omenjenega projekta (MIZŠ, ).
Kljub načrtnemu vlaganju v infrastrukturo raziskava ICILS kaže, da slo-
venski osnovnošolci in srednješolci opremo in orodja uporabljajo manj po-
gosto kot ostali učenci v Evropi.
V letih – je bilo poleg omenjenega projekta »e-šolstvo« s sofinan-
ciranjem iz Evropskega socialnega sklada – izvedenih še nekaj dru-
gih projektov s področja uvajanja IKT: E-kompetence učiteljev v dvojezičnih
šolah, Izdelava multimedijskih in interaktivnih e-gradiv, I-učbeniki, Projekt e-
šolska torba, Projekt IR-optika itd. (MIZŠ, ).
Narejen je bil velik premik v smeri uporabe IKT pri poučevanju in učenju.
Danes IKT ni več le pripomoček, ki ga uporabljamo v procesu poučevanja.
Omogoča nove pedagoške pristope ter spreminja proces poučevanja in uče-
nja (MIZŠ, ). Vendar kljub temu, da so digitalne tehnologije že del vsakda-
njega življenja in dela, EU ocenjuje, da v sistemih izobraževanja in usposab-
ljanja po Evropi še niso v celoti izkoriščene. Raziskava TALIS je pokazala,
da se uporaba IKT v osnovnih šolah po posameznih državah močno razliku-
je. Dokumenti EU opozarjajo tudi na razdrobljenost pristopov pri uvajanju in
uveljavljanju IKT v vzgoji in izobraževanju, kar vse prispeva k povečevanju
digitalnega razkoraka v EU med tistimi, ki imajo dostop do inovativnega, na
. zmožnosti iskanja, zbiranja, obdelovanja, vrednotenja (kritične preso-
je) podatkov, informacij in konceptov;
. poznavanje varne rabe in upoštevanje pravnih ter etičnih načel upora-
be in objave informacij;
. izdelava, ustvarjanje, posodabljanje, objava izdelkov (gradiv);
. zmožnosti načrtovanja, izvedbe in pouka (učenja in poučevanja) z upo-
rabo IKT.
Velik poudarek projekta je bil na predstavitvi, didaktični vrednosti, ustvar-
janju in osmišljeni rabi e-gradiv ter razvoju in uporabi e-gradiv za i-table.
Vplivi informatizacije slovenskega šolstva kažejo rezultate na različnih
področjih. Leta je Slovenija sodelovala v mednarodni študiji o računal-
niški in informacijski pismenosti ICILS , kjer se je uvrstila na .–. mesto
med državami. Rezultati omenjene študije so pokazali, da so slovenski
učenci v uporabi interaktivnih tabel močno nad evropskim povprečjem (Slo-
venija je zasedla . mesto). Menimo, da je na slednje pomembno vplivalo
tudi dejstvo, da je ministrstvo za šolstvo poleg usposabljanj v okviru pro-
jekta e-šolstvo poskrbelo tudi za opremljanje šol z interaktivnimi tablami in
drugo IKT. Na šolah so prodajalci izvedli kratke delavnice o tehničnih vidikih
uporabe i-table, učitelji pa so se lahko udeležili tudi seminarjev in delavnic
za delo z i-tablo v okviru prej omenjenega projekta (MIZŠ, ).
Kljub načrtnemu vlaganju v infrastrukturo raziskava ICILS kaže, da slo-
venski osnovnošolci in srednješolci opremo in orodja uporabljajo manj po-
gosto kot ostali učenci v Evropi.
V letih – je bilo poleg omenjenega projekta »e-šolstvo« s sofinan-
ciranjem iz Evropskega socialnega sklada – izvedenih še nekaj dru-
gih projektov s področja uvajanja IKT: E-kompetence učiteljev v dvojezičnih
šolah, Izdelava multimedijskih in interaktivnih e-gradiv, I-učbeniki, Projekt e-
šolska torba, Projekt IR-optika itd. (MIZŠ, ).
Narejen je bil velik premik v smeri uporabe IKT pri poučevanju in učenju.
Danes IKT ni več le pripomoček, ki ga uporabljamo v procesu poučevanja.
Omogoča nove pedagoške pristope ter spreminja proces poučevanja in uče-
nja (MIZŠ, ). Vendar kljub temu, da so digitalne tehnologije že del vsakda-
njega življenja in dela, EU ocenjuje, da v sistemih izobraževanja in usposab-
ljanja po Evropi še niso v celoti izkoriščene. Raziskava TALIS je pokazala,
da se uporaba IKT v osnovnih šolah po posameznih državah močno razliku-
je. Dokumenti EU opozarjajo tudi na razdrobljenost pristopov pri uvajanju in
uveljavljanju IKT v vzgoji in izobraževanju, kar vse prispeva k povečevanju
digitalnega razkoraka v EU med tistimi, ki imajo dostop do inovativnega, na
