Page 74 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 74
ormacijsko-komunikacijska tehnologija
tehnologiji temelječega izobraževanja, in tistimi, ki dostopa do takega izo-
braževanja nimajo (MIZŠ, ).
Po analizi rezultatov mednarodnih raziskave (ICILS , TALIS , vpliv
programa eTwinning, ICT in Education) in nacionalnih projektov (RO, e-
šolstvo . . .), ki so predstavljali steber informatizacije slovenskega šolstva, je
ministrstvo za šolstvo prišlo do pomembnih ugotovitev, in sicer: v sloven-
skih šolah je raba IKT pri pouku povprečna glede na države EU oziroma od
povprečja nekoliko odstopa navzdol (MIZŠ, ). Slovensko šolstvo je na
področju usposabljanja za uporabo IKT med učitelji že izšlo iz razvojne faze
»osnovnega usposabljanja«, tako da je potrebna usmeritev v usposabljanja
s področja pedagoške rabe IKT.
Januarja je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sprejelo
Strateške usmeritve nadaljnjega uvajanja IKT v slovenske VIZ do leta kot
podlago za nadaljnje aktivnosti MIZŠ na tem področju. Namen dokumenta
je umestitev aktualnih pobud, usmeritev in dokumentov v Sloveniji, Evrop-
ski uniji in tudi širše. Da bi lahko z vizijo posameznikom zagotovili možnost
izobraževanja v odprtem, ustvarjalnem in trajnostno vzdržnem učnem oko-
lju, podprtem z inovativno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnolo-
gije, kar bo na učinkovit in kakovosten način omogočilo pridobitev znanja
in spretnosti, ključnih kompetenc . stoletja, potrebnih za uspešno vključe-
vanje v družbo, s čimer bo zagotovljen tudi dvig konkurenčnosti znanja in
kompetenc naših učencev, dijakov in študentov, da bodo lahko prispevali k
inovativnosti in konkurenčnosti domačega trga in bodo bolj opolnomočeni
za uspešen vstop na trg dela (vključno z EU), je bilo v dokumentu opredelje-
nih ciljev. Med njimi je tudi cilj: zagotoviti višjo raven digitalne usposoblje-
nosti in izkoriščenosti IKT znotraj celotnega vzgojno-izobraževalnega siste-
ma in s tem bistveno prispevati k dvigu ključnih kompetenc ter kompetenc
za . stoletje učencev, dijakov, študentov ter udeležencev v izobraževanju
odraslih. Slednje predpostavlja zagotavljanje celovitega razvoja kompetenc
vzgojiteljev, učiteljev, koordinatorjev IKT, ravnateljev, visokošolskih učiteljev
in strokovnih sodelavcev (formalno izobraževanje in nadaljnje usposablja-
nje) z učinkovitimi oblikami usposabljanja (v živo in na daljavo), s krepitvi-
jo profesionalnih skupnosti, z aktivno izmenjavo dobrih praks oz. vzajemnim
učenjem in zagotavljanjem kakovostnih storitev (svetovanje, pomoč) v živo
in na daljavo (MIZŠ, ).
Vlada Republike Slovenije je . marca sprejela strateški dokument Di-
gitalna Slovenija – Strategija razvoja informacijske družbe do leta ,
ki govori o digitalizaciji Slovenije z intenzivno in inovativno uporabo IKT ter
interneta v vseh segmentih družbe. V njem je izpostavljeno, da je treba for-
tehnologiji temelječega izobraževanja, in tistimi, ki dostopa do takega izo-
braževanja nimajo (MIZŠ, ).
Po analizi rezultatov mednarodnih raziskave (ICILS , TALIS , vpliv
programa eTwinning, ICT in Education) in nacionalnih projektov (RO, e-
šolstvo . . .), ki so predstavljali steber informatizacije slovenskega šolstva, je
ministrstvo za šolstvo prišlo do pomembnih ugotovitev, in sicer: v sloven-
skih šolah je raba IKT pri pouku povprečna glede na države EU oziroma od
povprečja nekoliko odstopa navzdol (MIZŠ, ). Slovensko šolstvo je na
področju usposabljanja za uporabo IKT med učitelji že izšlo iz razvojne faze
»osnovnega usposabljanja«, tako da je potrebna usmeritev v usposabljanja
s področja pedagoške rabe IKT.
Januarja je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sprejelo
Strateške usmeritve nadaljnjega uvajanja IKT v slovenske VIZ do leta kot
podlago za nadaljnje aktivnosti MIZŠ na tem področju. Namen dokumenta
je umestitev aktualnih pobud, usmeritev in dokumentov v Sloveniji, Evrop-
ski uniji in tudi širše. Da bi lahko z vizijo posameznikom zagotovili možnost
izobraževanja v odprtem, ustvarjalnem in trajnostno vzdržnem učnem oko-
lju, podprtem z inovativno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnolo-
gije, kar bo na učinkovit in kakovosten način omogočilo pridobitev znanja
in spretnosti, ključnih kompetenc . stoletja, potrebnih za uspešno vključe-
vanje v družbo, s čimer bo zagotovljen tudi dvig konkurenčnosti znanja in
kompetenc naših učencev, dijakov in študentov, da bodo lahko prispevali k
inovativnosti in konkurenčnosti domačega trga in bodo bolj opolnomočeni
za uspešen vstop na trg dela (vključno z EU), je bilo v dokumentu opredelje-
nih ciljev. Med njimi je tudi cilj: zagotoviti višjo raven digitalne usposoblje-
nosti in izkoriščenosti IKT znotraj celotnega vzgojno-izobraževalnega siste-
ma in s tem bistveno prispevati k dvigu ključnih kompetenc ter kompetenc
za . stoletje učencev, dijakov, študentov ter udeležencev v izobraževanju
odraslih. Slednje predpostavlja zagotavljanje celovitega razvoja kompetenc
vzgojiteljev, učiteljev, koordinatorjev IKT, ravnateljev, visokošolskih učiteljev
in strokovnih sodelavcev (formalno izobraževanje in nadaljnje usposablja-
nje) z učinkovitimi oblikami usposabljanja (v živo in na daljavo), s krepitvi-
jo profesionalnih skupnosti, z aktivno izmenjavo dobrih praks oz. vzajemnim
učenjem in zagotavljanjem kakovostnih storitev (svetovanje, pomoč) v živo
in na daljavo (MIZŠ, ).
Vlada Republike Slovenije je . marca sprejela strateški dokument Di-
gitalna Slovenija – Strategija razvoja informacijske družbe do leta ,
ki govori o digitalizaciji Slovenije z intenzivno in inovativno uporabo IKT ter
interneta v vseh segmentih družbe. V njem je izpostavljeno, da je treba for-
