Page 75 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 75
Sodobna izobraževalna in informacijsko-komunikacijska tehnologija pri poučevanju
malni in neformalni šolski prostor odpreti novim idejam ter prilagoditi novim
generacija in, potrebam izobraževanja za nova digitalna delovna mesta ter
da je potrebno enakopravno vključevanje vseh generacij v evropsko digital-
no družbo (MIZŠ, ).
Sodobna izobraževalna in informacijsko-komunikacijska tehnologija
pri poučevanju
Informacijsko-komunikacijska tehnologija omogoča nove pedagoške pristo-
pe in spreminja proces poučevanja in učenja. Kakovosten pouk predstavlja
temeljni dejavnik optimalnega razvoja učencev. Za zagotavljanje tega je po-
trebno izhajati iz otrokovega predznanja, predstav in idej.
Didaktično osmišljena raba IKT-sredstev in pripomočkov (e-gradiv, i-table,
spletnih učilnic, didaktičnih iger, animacije in simulacija itd.) pripomore k
učinkovitejšemu sprožanju učenčevih miselnih procesov, omogoča individu-
alizacijo in s tem olajša spoznavni proces.
Interaktivni pouk z uporabo IKT omogoča udejanjanje kognitivno-kon-
struktivističnega modela pouka, pri katerem učenec ob različnih aktivnih
metodah in dejavnostih gradi svoje znanje in ga uporabi v novih situaci-
jah. Interaktivni pouk k aktivnim metodam poučevanja dodaja razsežnosti
informacijsko-komunikacijske tehnologije ter izrablja njene prednosti z na-
menom kakovostnejše izgradnje znanja.
Za vsak učni proces, klasični ali spletni, je pomembno načrtovanje pouka,
pri tem pa imamo v mislih postavljanje učnih ciljev, izbor in organizacijo vse-
bine ter pripravo virov znanja. Najpomembnejši vsebinski element so torej
učni cilji, ki morajo biti jasni, razumljivi in preverljivi.
Kot smo že večkrat omenili, smiselnost znanja učenec spoznava prek iz-
kušnje, za to pa potrebuje številna srečanja s fizičnimi ali z virtualnimi situa-
cijami. Tako kot v klasičnem učnem okolju moramo tudi v spletnem oz. virtu-
alnem učnem okolju (e-okolju) upoštevati zakonitosti učenčeve percepcije.
Učno okolje je potrebno načrtovati celostno in daljnovidno naravnano (Re-
bolj, ).
Učitelji lahko sami izbirajo, kako bodo IKT vključili v pouk, vendar samo
vključevanje IKT v pouk ni dovolj. Potrebno je razmisliti o načinu, kako to sto-
riti, da bo njena uporaba učinkovita, hkrati pa se je treba nanjo pripraviti in,
kar je najpomembnejše, se dodatno izobraževati, usvojeno znanje nadgraje-
vati ter slediti sodobnemu času, v katerem je uporaba tehnologije neizogib-
na. IKT nam pomaga upravljati z vse večjim pretokom informacij, ki omogo-
ča vzpostavitev avtonomnejših učnih okolij z bogatejšo učno vsebino (Gerlič,
).
malni in neformalni šolski prostor odpreti novim idejam ter prilagoditi novim
generacija in, potrebam izobraževanja za nova digitalna delovna mesta ter
da je potrebno enakopravno vključevanje vseh generacij v evropsko digital-
no družbo (MIZŠ, ).
Sodobna izobraževalna in informacijsko-komunikacijska tehnologija
pri poučevanju
Informacijsko-komunikacijska tehnologija omogoča nove pedagoške pristo-
pe in spreminja proces poučevanja in učenja. Kakovosten pouk predstavlja
temeljni dejavnik optimalnega razvoja učencev. Za zagotavljanje tega je po-
trebno izhajati iz otrokovega predznanja, predstav in idej.
Didaktično osmišljena raba IKT-sredstev in pripomočkov (e-gradiv, i-table,
spletnih učilnic, didaktičnih iger, animacije in simulacija itd.) pripomore k
učinkovitejšemu sprožanju učenčevih miselnih procesov, omogoča individu-
alizacijo in s tem olajša spoznavni proces.
Interaktivni pouk z uporabo IKT omogoča udejanjanje kognitivno-kon-
struktivističnega modela pouka, pri katerem učenec ob različnih aktivnih
metodah in dejavnostih gradi svoje znanje in ga uporabi v novih situaci-
jah. Interaktivni pouk k aktivnim metodam poučevanja dodaja razsežnosti
informacijsko-komunikacijske tehnologije ter izrablja njene prednosti z na-
menom kakovostnejše izgradnje znanja.
Za vsak učni proces, klasični ali spletni, je pomembno načrtovanje pouka,
pri tem pa imamo v mislih postavljanje učnih ciljev, izbor in organizacijo vse-
bine ter pripravo virov znanja. Najpomembnejši vsebinski element so torej
učni cilji, ki morajo biti jasni, razumljivi in preverljivi.
Kot smo že večkrat omenili, smiselnost znanja učenec spoznava prek iz-
kušnje, za to pa potrebuje številna srečanja s fizičnimi ali z virtualnimi situa-
cijami. Tako kot v klasičnem učnem okolju moramo tudi v spletnem oz. virtu-
alnem učnem okolju (e-okolju) upoštevati zakonitosti učenčeve percepcije.
Učno okolje je potrebno načrtovati celostno in daljnovidno naravnano (Re-
bolj, ).
Učitelji lahko sami izbirajo, kako bodo IKT vključili v pouk, vendar samo
vključevanje IKT v pouk ni dovolj. Potrebno je razmisliti o načinu, kako to sto-
riti, da bo njena uporaba učinkovita, hkrati pa se je treba nanjo pripraviti in,
kar je najpomembnejše, se dodatno izobraževati, usvojeno znanje nadgraje-
vati ter slediti sodobnemu času, v katerem je uporaba tehnologije neizogib-
na. IKT nam pomaga upravljati z vse večjim pretokom informacij, ki omogo-
ča vzpostavitev avtonomnejših učnih okolij z bogatejšo učno vsebino (Gerlič,
).
