Page 76 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 76
ormacijsko-komunikacijska tehnologija
Pri tradicionalnem pouku ob stalno prisotnem učitelju cilje in vsebino pri-
pravljamo okvirno, kar še posebej velja za organizacijo vsebine in poti do uč-
nih ciljev. Stalno prisotni učitelj ima možnost usmerjanja učencev, dodajanja
pomoči, dodatkov za hitrejše učence in celo za odpravo pomanjkljivosti pri
načrtovanju.
Pri izobraževanju, ki vključuje uporabo spletnega učnega okolja, pa je po-
trebno poleg priprave vsebine pripraviti tudi spletno okolje. Priprava slednje-
ga naj bo premišljena, didaktično osmišljena in strokovno pretehtana. Le ta-
ko učno okolje bo na učence vplivalo motivacijsko in jih spodbujalo k samo-
stojnem raziskovanju izbrane matematične vsebine. Pomembno je, da učitelj
vnaprej kar se da natančno predvidi, kako bo potekalo učenje. Zagotovljeni
morata biti personalizacija učnega okolja in individualizacija učenja (vsebin-
ska in organizacijska), saj učencu omogočata, da sam soustvarja učno okolje,
si tako krepi čut odgovornosti, občutek za red, ustvarja si nabor potrebnih
informacij ter izpili občutek za smotrno razumevanje informacij, ki jih je smi-
selno pomniti. IKT učiteljem omogoča, da se prilagodijo potrebam otrok in
jim s tem omogočijo lažje in hitrejše napredovanje. Pri tem so jim v pomoč
različni računalniški programi, orodja, podporne tehnologije ter računalniško
podprta učna okolja, ki otrokom omogočajo lažje in hitrejše napredovanje.
Tako so Mioduser, Tur-Kaspa in Leitner () dokazali, da so učenci, ki so pri
učenju uporabili IKT, bolj učno napredovali kot tisti, ki so se učili le s tradicio-
nalnimi učnimi metodami. Učitelj lahko organizira tudi kombinirano učenje,
kjer učenci dele učne poti prehodijo klasično, druge dele pa v spletnem uč-
nem okolju (Rebolj, ).
Učitelj potrebuje dobre izkušnje s klasičnim izobraževanjem, saj mora učni
proces poznati, da ga lahko predvideva. Učenec prepoznava in logično skle-
pa v skladu z določenimi zakonitostmi, zato je potrebno med elementi zago-
toviti ravnovesje in enotnost. S tem se lahko v največji možni meri prepreči
napačne prepoznave in sklepe, ki bi v odsotnosti učitelja lahko učenca za-
vedli k napačnemu spoznavanju. Preprostost, jasnost in logičnost učne poti
učencu omogočajo osredotočanje na vsebino (Rebolj, ).
Lahko rečemo, da so zamišljene učne situacije in predvidena učna pot, ki jo
načrtuje učitelj, hipotetične, zato morajo biti e-gradiva pripravljena fleksibil-
no, da učencu omogočajo razvijanje lastne učne poti in doseganje zastavlje-
nih ciljev. Razlike med učnimi potmi so lahko ugodne za učence, ki se medse-
bojno razlikujejo. Čeprav učno gradivo omogoča precejšnjo učenčevo izbiro,
pa ta ni brezmejna. V formalnem izobraževanju mora učenec doseči predpi-
sane učne cilje, kar omejuje tako izbiro vsebine kot izbiro zahtevnosti, delno
pa tudi tempo učenja, saj je doseganje učnih ciljev tudi časovno omejeno.
Pri tradicionalnem pouku ob stalno prisotnem učitelju cilje in vsebino pri-
pravljamo okvirno, kar še posebej velja za organizacijo vsebine in poti do uč-
nih ciljev. Stalno prisotni učitelj ima možnost usmerjanja učencev, dodajanja
pomoči, dodatkov za hitrejše učence in celo za odpravo pomanjkljivosti pri
načrtovanju.
Pri izobraževanju, ki vključuje uporabo spletnega učnega okolja, pa je po-
trebno poleg priprave vsebine pripraviti tudi spletno okolje. Priprava slednje-
ga naj bo premišljena, didaktično osmišljena in strokovno pretehtana. Le ta-
ko učno okolje bo na učence vplivalo motivacijsko in jih spodbujalo k samo-
stojnem raziskovanju izbrane matematične vsebine. Pomembno je, da učitelj
vnaprej kar se da natančno predvidi, kako bo potekalo učenje. Zagotovljeni
morata biti personalizacija učnega okolja in individualizacija učenja (vsebin-
ska in organizacijska), saj učencu omogočata, da sam soustvarja učno okolje,
si tako krepi čut odgovornosti, občutek za red, ustvarja si nabor potrebnih
informacij ter izpili občutek za smotrno razumevanje informacij, ki jih je smi-
selno pomniti. IKT učiteljem omogoča, da se prilagodijo potrebam otrok in
jim s tem omogočijo lažje in hitrejše napredovanje. Pri tem so jim v pomoč
različni računalniški programi, orodja, podporne tehnologije ter računalniško
podprta učna okolja, ki otrokom omogočajo lažje in hitrejše napredovanje.
Tako so Mioduser, Tur-Kaspa in Leitner () dokazali, da so učenci, ki so pri
učenju uporabili IKT, bolj učno napredovali kot tisti, ki so se učili le s tradicio-
nalnimi učnimi metodami. Učitelj lahko organizira tudi kombinirano učenje,
kjer učenci dele učne poti prehodijo klasično, druge dele pa v spletnem uč-
nem okolju (Rebolj, ).
Učitelj potrebuje dobre izkušnje s klasičnim izobraževanjem, saj mora učni
proces poznati, da ga lahko predvideva. Učenec prepoznava in logično skle-
pa v skladu z določenimi zakonitostmi, zato je potrebno med elementi zago-
toviti ravnovesje in enotnost. S tem se lahko v največji možni meri prepreči
napačne prepoznave in sklepe, ki bi v odsotnosti učitelja lahko učenca za-
vedli k napačnemu spoznavanju. Preprostost, jasnost in logičnost učne poti
učencu omogočajo osredotočanje na vsebino (Rebolj, ).
Lahko rečemo, da so zamišljene učne situacije in predvidena učna pot, ki jo
načrtuje učitelj, hipotetične, zato morajo biti e-gradiva pripravljena fleksibil-
no, da učencu omogočajo razvijanje lastne učne poti in doseganje zastavlje-
nih ciljev. Razlike med učnimi potmi so lahko ugodne za učence, ki se medse-
bojno razlikujejo. Čeprav učno gradivo omogoča precejšnjo učenčevo izbiro,
pa ta ni brezmejna. V formalnem izobraževanju mora učenec doseči predpi-
sane učne cilje, kar omejuje tako izbiro vsebine kot izbiro zahtevnosti, delno
pa tudi tempo učenja, saj je doseganje učnih ciljev tudi časovno omejeno.
