Page 79 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 79
Sodobna izobraževalna in informacijsko-komunikacijska tehnologija pri poučevanju
in se nanj vrača. Za učenčevo orientiranje so pomembne informacije o učni
vsebini in njeni razgradnji na učni poti, ki jih učenec dobi pred učenjem. Ta-
ko mora biti učna pot (slika .) predstavljena, še preden učenec stopi nanjo.
Koristni so tudi pisni ali neposredni učiteljevi napotki za učenje, s pomočjo
katerih se učenec seznani z optimalno učno potjo, ki ga z najmanj napora
vodi k zanesljivemu uspehu.
Učenčeva učna pot se začne, ko se učenec pripravlja na učenje, in konča,
ko preveri svoje znanje in je z doseženim uspehom zadovoljen. Na tej poti k
učnim ciljem pa ne dela le z učnim gradivom, ampak tudi komunicira, išče po
virih, prehaja na druge spletne strani, sodeluje s sošolci in tudi sam ustvarja. V
teoriji srečamo domneve, da je dobro e-gradivo dovolj fleksibilno, da si lahko
vsak učenec najde zase najprimernejšo pot (Rebolj, ).
Učno pot je treba načrtovati tudi časovno, kar pomeni, da moramo preteh-
tati, koliko časa naj za učenje dnevno in tedensko porabi povprečni učenec
na določeni razvojni stopnji. Upoštevamo spoznanja o pomnjenju, utrujeno-
sti pri učenju, zasičenosti, trajanju pozornosti itd. (Rebolj, ).
Pod pojmom e-gradivo pojmujemo pripravljeno učno vsebino, ki je jedro
in rdeča nit učne poti. Okvir vsebine pripravimo na ravni učne celote in na
ravni učnih enot. Tako gradivo deluje urejeno in ima mnogo prednosti. E-
gradiva bi težko imenovali samo vir znanja, kot je tiskani učbenik, saj znanja
ne posreduje zgolj prek pisane besede in statične slike, ampak prek multi-
medijskih elementov tako, da od učenca terja aktivnost. Dodatne možnosti
omogočajo »odzivni« interaktivni elementi. Tudi sodobni tiskani učbeniki do
neke mere že izpolnjujejo to nalogo, učbeniki na spletu pa imajo v tem smislu
precej večji potencial. Ta se kaže predvsem v interaktivnosti, to je v odziva-
nju na učenčevo dejavnost. Prevladujoča učenčeva dejavnost ni branje, kot
pri tiskanih gradivih, saj so razgrajeni vsebini dodani interaktivni multime-
dijski gradniki, didaktične igre in motivacijski elementi, ki od učenca terjajo
aktivno odzivanje.
E-gradivo je sestavljeno iz aktivnosti. Vse naloge in aktivnosti morajo biti
smiselno vpete v proces doseganja ciljev, učna vsebina pa podana tekoče,
logično in pregledno. V veliko podporo pomnjenju je razmejitev gradiva na
vsebinske enote, posledično pa tudi učne poti na etape, med katerimi so od-
mori.
Zagotavljanje aktivne vloge učenca med e-izobraževanjem je ena od pred-
nostnih nalog pri pripravi gradiv. Z vsebino se mora učenec ukvarjati. Tako
jo bo bolje in hitreje razumel, ukvarjanje pa ga pripravlja tudi na uporabo
znanja. S tem pa znanje kot splošna dobrina in tudi za učenca osebno dobi
smisel. Osmišljene vsebine so tudi privlačnejše. Dobro metodično pripravlje-
in se nanj vrača. Za učenčevo orientiranje so pomembne informacije o učni
vsebini in njeni razgradnji na učni poti, ki jih učenec dobi pred učenjem. Ta-
ko mora biti učna pot (slika .) predstavljena, še preden učenec stopi nanjo.
Koristni so tudi pisni ali neposredni učiteljevi napotki za učenje, s pomočjo
katerih se učenec seznani z optimalno učno potjo, ki ga z najmanj napora
vodi k zanesljivemu uspehu.
Učenčeva učna pot se začne, ko se učenec pripravlja na učenje, in konča,
ko preveri svoje znanje in je z doseženim uspehom zadovoljen. Na tej poti k
učnim ciljem pa ne dela le z učnim gradivom, ampak tudi komunicira, išče po
virih, prehaja na druge spletne strani, sodeluje s sošolci in tudi sam ustvarja. V
teoriji srečamo domneve, da je dobro e-gradivo dovolj fleksibilno, da si lahko
vsak učenec najde zase najprimernejšo pot (Rebolj, ).
Učno pot je treba načrtovati tudi časovno, kar pomeni, da moramo preteh-
tati, koliko časa naj za učenje dnevno in tedensko porabi povprečni učenec
na določeni razvojni stopnji. Upoštevamo spoznanja o pomnjenju, utrujeno-
sti pri učenju, zasičenosti, trajanju pozornosti itd. (Rebolj, ).
Pod pojmom e-gradivo pojmujemo pripravljeno učno vsebino, ki je jedro
in rdeča nit učne poti. Okvir vsebine pripravimo na ravni učne celote in na
ravni učnih enot. Tako gradivo deluje urejeno in ima mnogo prednosti. E-
gradiva bi težko imenovali samo vir znanja, kot je tiskani učbenik, saj znanja
ne posreduje zgolj prek pisane besede in statične slike, ampak prek multi-
medijskih elementov tako, da od učenca terja aktivnost. Dodatne možnosti
omogočajo »odzivni« interaktivni elementi. Tudi sodobni tiskani učbeniki do
neke mere že izpolnjujejo to nalogo, učbeniki na spletu pa imajo v tem smislu
precej večji potencial. Ta se kaže predvsem v interaktivnosti, to je v odziva-
nju na učenčevo dejavnost. Prevladujoča učenčeva dejavnost ni branje, kot
pri tiskanih gradivih, saj so razgrajeni vsebini dodani interaktivni multime-
dijski gradniki, didaktične igre in motivacijski elementi, ki od učenca terjajo
aktivno odzivanje.
E-gradivo je sestavljeno iz aktivnosti. Vse naloge in aktivnosti morajo biti
smiselno vpete v proces doseganja ciljev, učna vsebina pa podana tekoče,
logično in pregledno. V veliko podporo pomnjenju je razmejitev gradiva na
vsebinske enote, posledično pa tudi učne poti na etape, med katerimi so od-
mori.
Zagotavljanje aktivne vloge učenca med e-izobraževanjem je ena od pred-
nostnih nalog pri pripravi gradiv. Z vsebino se mora učenec ukvarjati. Tako
jo bo bolje in hitreje razumel, ukvarjanje pa ga pripravlja tudi na uporabo
znanja. S tem pa znanje kot splošna dobrina in tudi za učenca osebno dobi
smisel. Osmišljene vsebine so tudi privlačnejše. Dobro metodično pripravlje-
