Page 80 - Klančar, Andreja, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 80
ormacijsko-komunikacijska tehnologija
na e-gradiva skrajšajo čas učenja. Druge prednosti, ki jih študije pripisujejo
multimediji, so predvsem večja gospodarnost, dostopnost ter prihranek na
času učiteljev in učencev (Rebolj, ).
Pedagoški pomen multimedijskih gradnikov
Uporaba medija vpliva na delovanje možganov tako, da spodbuja delovanje
določenih delov. Procesi pri učenju besedilnega gradiva so drugačni, kot če je
gradivo posredovano na multimedijski način. Pri verbalnih nalogah so v večji
meri vpleteni procesi pomnjenja, pri multimedijskem pa slikovne predstave
oziroma vizualizacija, kar pa je zelo pomembno pri razvoju ustvarjalnosti ter
pri reševanju problemov (Gerlič in Jaušovec, ).
Poučevanje z raznovrstnimi mediji povezuje procese percepcije, čustvo-
vanja in mišljenja, kar skupno povečuje učenčeve izkušnje. Tako znanje pa
je komplementarno teoretičnemu ali abstraktnemu znanju. Verjetno držijo
ocene pedagogov, da je tega, glede na delež izkustvenega znanja, v današnji
šoli preveč. Več raziskovalcev poudarja, da so rezultati učenja z e-gradivom
dobri le, če se multimedijski gradniki med seboj podpirajo, če so usklajeni
z besedilom. Uporabo multimedije lahko vežemo tako na učno vsebino kot
na učne cilje. Pomembno je tudi, da multimedija omogoča bližnjice do zna-
nja, da se z njimi ohranja optimalna pot k učnim ciljem. Izbor multimedijskih
gradnikov mora biti skrben, količina pravšnja, umestitev v besedilo ustrezna.
Včasih je en gradnik dovolj za eno informacijo. Izjema je, kadar želimo ne-
kaj prikazati večstransko. Če pa učenec lahko neko informacijo prebere ter jo
hkrati vidi na grafu in sliši, bo verjetnost pomnjenja znatno večja. Prav to pa
lahko uresničimo z e-gradivom. Zelo pomembno je, da multimedija učenca
miselno aktivira, hkrati pa moramo paziti, da ne pride do prenasičenja oziro-
ma do preobremenitve delovnega spomina. Raziskave Mayerja in Morenove
() namreč opozarjajo na nasičenost z informacijami različnih modalitet,
kar ima negativne učinke na učenje. Preveč informacij preobremeni delovni
spomin. Zato naj bi bile različne informacije podane na različne načine, ne pa
ista informacija v različnih čutnih modalitetah (Krnel, ).
Slika sodi med najstarejše multimedijske gradnike, ki so pravzaprav sta-
ri toliko kot organizirano izobraževanje. S sliko podana informacija je razu-
mljivejša in jo lažje pomnimo. Kot kažejo raziskavee, je zvočno posredova-
na informacija približno enako učinkovita kot slika. Po daljšem času pa bolje
pomnimo slikovne informacije. Ne glede na dejstvo, da je vključevanje zvo-
ka kot gradnika e-gradiva precej občutljivo, pa je informacija, ki jo podamo
hkrati z besedilom in zvokom ali s slika in z zvokom, prodornejša in se bo po
vsej verjetnosti bolje usidrala v dolgotrajni spomin (Rebolj, ).
Pomemben multimedijski gradnik so tudi animacije. To so gibljive dvodi-
na e-gradiva skrajšajo čas učenja. Druge prednosti, ki jih študije pripisujejo
multimediji, so predvsem večja gospodarnost, dostopnost ter prihranek na
času učiteljev in učencev (Rebolj, ).
Pedagoški pomen multimedijskih gradnikov
Uporaba medija vpliva na delovanje možganov tako, da spodbuja delovanje
določenih delov. Procesi pri učenju besedilnega gradiva so drugačni, kot če je
gradivo posredovano na multimedijski način. Pri verbalnih nalogah so v večji
meri vpleteni procesi pomnjenja, pri multimedijskem pa slikovne predstave
oziroma vizualizacija, kar pa je zelo pomembno pri razvoju ustvarjalnosti ter
pri reševanju problemov (Gerlič in Jaušovec, ).
Poučevanje z raznovrstnimi mediji povezuje procese percepcije, čustvo-
vanja in mišljenja, kar skupno povečuje učenčeve izkušnje. Tako znanje pa
je komplementarno teoretičnemu ali abstraktnemu znanju. Verjetno držijo
ocene pedagogov, da je tega, glede na delež izkustvenega znanja, v današnji
šoli preveč. Več raziskovalcev poudarja, da so rezultati učenja z e-gradivom
dobri le, če se multimedijski gradniki med seboj podpirajo, če so usklajeni
z besedilom. Uporabo multimedije lahko vežemo tako na učno vsebino kot
na učne cilje. Pomembno je tudi, da multimedija omogoča bližnjice do zna-
nja, da se z njimi ohranja optimalna pot k učnim ciljem. Izbor multimedijskih
gradnikov mora biti skrben, količina pravšnja, umestitev v besedilo ustrezna.
Včasih je en gradnik dovolj za eno informacijo. Izjema je, kadar želimo ne-
kaj prikazati večstransko. Če pa učenec lahko neko informacijo prebere ter jo
hkrati vidi na grafu in sliši, bo verjetnost pomnjenja znatno večja. Prav to pa
lahko uresničimo z e-gradivom. Zelo pomembno je, da multimedija učenca
miselno aktivira, hkrati pa moramo paziti, da ne pride do prenasičenja oziro-
ma do preobremenitve delovnega spomina. Raziskave Mayerja in Morenove
() namreč opozarjajo na nasičenost z informacijami različnih modalitet,
kar ima negativne učinke na učenje. Preveč informacij preobremeni delovni
spomin. Zato naj bi bile različne informacije podane na različne načine, ne pa
ista informacija v različnih čutnih modalitetah (Krnel, ).
Slika sodi med najstarejše multimedijske gradnike, ki so pravzaprav sta-
ri toliko kot organizirano izobraževanje. S sliko podana informacija je razu-
mljivejša in jo lažje pomnimo. Kot kažejo raziskavee, je zvočno posredova-
na informacija približno enako učinkovita kot slika. Po daljšem času pa bolje
pomnimo slikovne informacije. Ne glede na dejstvo, da je vključevanje zvo-
ka kot gradnika e-gradiva precej občutljivo, pa je informacija, ki jo podamo
hkrati z besedilom in zvokom ali s slika in z zvokom, prodornejša in se bo po
vsej verjetnosti bolje usidrala v dolgotrajni spomin (Rebolj, ).
Pomemben multimedijski gradnik so tudi animacije. To so gibljive dvodi-
