Page 64 - Kaluža, Vojko, in Štefan Bojnec. 2019. Človeški kapital, organizacijska klima in uspešnost poslovanja turističnih agencij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 64
medsebojno podpirajo. Tako je mogoče iz njih pridobiti več ustvarjalnih
moči. Zato pa moramo z izbrano organizacijsko obliko doseči sinergij-
ske učinke za hkratno zadovoljevanje potreb delavcev in doseganje po-
slovnih ciljev.
Motivacija je za socialno vedenje ena najpomembnejših psihičnih
funkcij in vsakemu človeku daje značilen pečat posebnosti ali celo enako-
sti. Pri nobenem človeku se povsem enaki motivi ne ponovijo. Motivaci-
ja je proces, ki sproži človekovo dejavnost, jo usmerja v določene objekte,
uravnava obnašanje in ga poenoti, poveže v celoto v prizadevanju za do-
seganje ciljev, ki si jih je nekdo zadal (Krajnc 1982, 21). Storilnost je moč-
no odvisna od vsakokratne motivacije, ta pa je vezana na čustva. Moti-
vacija namreč temelji na potrebah, ki jih organizem doživlja na čustveni
podlagi; pojavlja se v obliki potreb, nagibov, nagnjenj, želja, teženj, intere-
64 sov, hotenj, kar običajno s skupnim izrazom imenujemo motivi ali nagibi.
Prav zaradi slednjih se posamezne dejavnosti ljudi povezujejo v smotrno
celoto, so medsebojno povezane in smiselne.
Motivacija za izobraževanje je eden vidnejših dejavnikov, ki uravna-
vajo človekovo učinkovitost pri pridobivanju novega znanja, pri razvija-
nju spretnosti in navad, novih stališč, pogledov in osebnostnih lastnos-
ti. Poleg motivacije na potek in uspešnost vzgojno-izobraževalnega dela
delujejo še sposobnosti in spretnosti za učenje, učne tehnike in navade,
splošno psihofizično stanje osebe idr. Razni motivi, med katerimi naj-
demo zunanje ali socialne in notranje ali subjektivne, vplivajo zlasti na
nekaj pojavov učenja: vplivajo na mobilizacijo sposobnosti oseb, ki se iz-
obražujejo, pospešujejo dolgotrajnejše ohranjanje znanja, pospešujejo po-
vezovanje znanja v celoto z že prej pridobljenih znanjem, tako da pri člo-
veku povečujejo asociativno moč, podpirajo večjo fleksibilnost sprejetega
znanja, zaradi česar ga je mogoče uporabljati v praksi in ga je moč prenes-
ti v nove življenjske situacije (Krajnc 1982, 113).
Za spodbuditev motivacije (Weisinger 2001) je včasih dovolj samo en
dejavnik, spet drugič jih potrebujemo več. Naučiti se moramo, kako svoje
telo vznemiriti in pridobiti energijo za polet. Motivacija je torej povečano
telesno vznemirjenje in zavzetost, s katero vsakdanje dejavnosti opravlja-
mo na lažji in predvsem učinkovitejši način. Najlažje svoje telo vznemiri-
mo takrat, ko imamo določena pričakovanja. Zagotovo sem sodijo razgi-
bano delo, višja plača, ustvarjalnost ali morda drugačen delovni čas, zato
je prav, da preverimo, koliko so naša pričakovanja realna in kako jih lah-
ko uresničimo.
Hotenje je popolna zavezanost posameznika k doseganju nekega cilja
(Bruch 2006). Hotenje se od motivacije razlikuje po tem, da je povezano
moči. Zato pa moramo z izbrano organizacijsko obliko doseči sinergij-
ske učinke za hkratno zadovoljevanje potreb delavcev in doseganje po-
slovnih ciljev.
Motivacija je za socialno vedenje ena najpomembnejših psihičnih
funkcij in vsakemu človeku daje značilen pečat posebnosti ali celo enako-
sti. Pri nobenem človeku se povsem enaki motivi ne ponovijo. Motivaci-
ja je proces, ki sproži človekovo dejavnost, jo usmerja v določene objekte,
uravnava obnašanje in ga poenoti, poveže v celoto v prizadevanju za do-
seganje ciljev, ki si jih je nekdo zadal (Krajnc 1982, 21). Storilnost je moč-
no odvisna od vsakokratne motivacije, ta pa je vezana na čustva. Moti-
vacija namreč temelji na potrebah, ki jih organizem doživlja na čustveni
podlagi; pojavlja se v obliki potreb, nagibov, nagnjenj, želja, teženj, intere-
64 sov, hotenj, kar običajno s skupnim izrazom imenujemo motivi ali nagibi.
Prav zaradi slednjih se posamezne dejavnosti ljudi povezujejo v smotrno
celoto, so medsebojno povezane in smiselne.
Motivacija za izobraževanje je eden vidnejših dejavnikov, ki uravna-
vajo človekovo učinkovitost pri pridobivanju novega znanja, pri razvija-
nju spretnosti in navad, novih stališč, pogledov in osebnostnih lastnos-
ti. Poleg motivacije na potek in uspešnost vzgojno-izobraževalnega dela
delujejo še sposobnosti in spretnosti za učenje, učne tehnike in navade,
splošno psihofizično stanje osebe idr. Razni motivi, med katerimi naj-
demo zunanje ali socialne in notranje ali subjektivne, vplivajo zlasti na
nekaj pojavov učenja: vplivajo na mobilizacijo sposobnosti oseb, ki se iz-
obražujejo, pospešujejo dolgotrajnejše ohranjanje znanja, pospešujejo po-
vezovanje znanja v celoto z že prej pridobljenih znanjem, tako da pri člo-
veku povečujejo asociativno moč, podpirajo večjo fleksibilnost sprejetega
znanja, zaradi česar ga je mogoče uporabljati v praksi in ga je moč prenes-
ti v nove življenjske situacije (Krajnc 1982, 113).
Za spodbuditev motivacije (Weisinger 2001) je včasih dovolj samo en
dejavnik, spet drugič jih potrebujemo več. Naučiti se moramo, kako svoje
telo vznemiriti in pridobiti energijo za polet. Motivacija je torej povečano
telesno vznemirjenje in zavzetost, s katero vsakdanje dejavnosti opravlja-
mo na lažji in predvsem učinkovitejši način. Najlažje svoje telo vznemiri-
mo takrat, ko imamo določena pričakovanja. Zagotovo sem sodijo razgi-
bano delo, višja plača, ustvarjalnost ali morda drugačen delovni čas, zato
je prav, da preverimo, koliko so naša pričakovanja realna in kako jih lah-
ko uresničimo.
Hotenje je popolna zavezanost posameznika k doseganju nekega cilja
(Bruch 2006). Hotenje se od motivacije razlikuje po tem, da je povezano
