Page 69 - Kaluža, Vojko, in Štefan Bojnec. 2019. Človeški kapital, organizacijska klima in uspešnost poslovanja turističnih agencij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 69
Turizem 69
tiskom prevelikega turističnega obiska in to jim povzroča škodo.
Dodatna težava je še v sezonskem značaju turističnega povpraše-
vanja ali pa v nenadnem povečanju turističnega povpraševanja po
neki destinaciji, ki je trenutno priljubljena in popularna. Sezon-
ski značaj povpraševanja je morda največji problem destinacije.
Večina sestavnih elementov destinacije namreč posluje z visoki-
mi fiksnimi stroški, tako da je treba v običajno kratki visoki se-
zoni (3–4 mesece) ustvariti dovolj prihodkov, da se z njimi lahko
pokrivajo fiksni stroški skozi celo koledarsko leto. V prednosti so
destinacije z dolgo sezono.
– V turistični destinaciji običajno živi tudi lokalno prebivalstvo, ki
lahko koristi iste storitve kot turisti; lokalno prebivalstvo potre-
buje te storitve celo leto, turisti pa so le občasni potrošniki. Po-
slovne subjekte je možno deliti glede na to, ali svoje storitve nu-
dijo le turistom, le rezidentom ali morda obojim. Turizem lahko
postane tudi vir konfliktov in nestrpnosti med lokalnim prebi-
valstvom in obiskovalci.
– Različni elementi, ki sestavljajo turistično destinacijo, morajo biti
komplementarni. Predvsem je pomembno, da je raven kakovosti
posameznih elementov turistične ponudbe enotna. Nekakovo-
stna restavracija ali hotelska soba lahko razočara sicer zadovolj-
nega turista. To komplementarnost je težko doseči in nadzoro-
vati, saj ponudniki turističnih storitev običajno delujejo preveč
razdrobljeno.
Zaradi turističnih privlačnosti turisti kupujejo turistične proizvo-
de, ki so prostorsko vezani na destinacijo. Privlačnosti so lahko (Miha-
lič 1997, 34):
– naravne, kamor sodijo npr. lepa pokrajina, plaže, ugodno podne-
bje in druge geografske značilnosti;
– zgrajene, ki jih pogosto štejemo k naravnemu (zgrajenemu) oko-
lju, ker navadno posegajo v sam videz pokrajine; v to skupino šte-
jemo npr. turistične in druge zgradbe, spomenike, sprehajališča,
parke, marine, urejena smučišča, golf igrišča itd.;
– kulturne: zgodovinske značilnosti, folklora, religija, umetnost,
gledališča in muzeji; v to skupino sodijo tudi posebni dogodki,
festivali in srečanja;
– socialne: poseben način življenja lokalnega prebivalstva ter njihov
jezik in možnosti druženja z njimi.
tiskom prevelikega turističnega obiska in to jim povzroča škodo.
Dodatna težava je še v sezonskem značaju turističnega povpraše-
vanja ali pa v nenadnem povečanju turističnega povpraševanja po
neki destinaciji, ki je trenutno priljubljena in popularna. Sezon-
ski značaj povpraševanja je morda največji problem destinacije.
Večina sestavnih elementov destinacije namreč posluje z visoki-
mi fiksnimi stroški, tako da je treba v običajno kratki visoki se-
zoni (3–4 mesece) ustvariti dovolj prihodkov, da se z njimi lahko
pokrivajo fiksni stroški skozi celo koledarsko leto. V prednosti so
destinacije z dolgo sezono.
– V turistični destinaciji običajno živi tudi lokalno prebivalstvo, ki
lahko koristi iste storitve kot turisti; lokalno prebivalstvo potre-
buje te storitve celo leto, turisti pa so le občasni potrošniki. Po-
slovne subjekte je možno deliti glede na to, ali svoje storitve nu-
dijo le turistom, le rezidentom ali morda obojim. Turizem lahko
postane tudi vir konfliktov in nestrpnosti med lokalnim prebi-
valstvom in obiskovalci.
– Različni elementi, ki sestavljajo turistično destinacijo, morajo biti
komplementarni. Predvsem je pomembno, da je raven kakovosti
posameznih elementov turistične ponudbe enotna. Nekakovo-
stna restavracija ali hotelska soba lahko razočara sicer zadovolj-
nega turista. To komplementarnost je težko doseči in nadzoro-
vati, saj ponudniki turističnih storitev običajno delujejo preveč
razdrobljeno.
Zaradi turističnih privlačnosti turisti kupujejo turistične proizvo-
de, ki so prostorsko vezani na destinacijo. Privlačnosti so lahko (Miha-
lič 1997, 34):
– naravne, kamor sodijo npr. lepa pokrajina, plaže, ugodno podne-
bje in druge geografske značilnosti;
– zgrajene, ki jih pogosto štejemo k naravnemu (zgrajenemu) oko-
lju, ker navadno posegajo v sam videz pokrajine; v to skupino šte-
jemo npr. turistične in druge zgradbe, spomenike, sprehajališča,
parke, marine, urejena smučišča, golf igrišča itd.;
– kulturne: zgodovinske značilnosti, folklora, religija, umetnost,
gledališča in muzeji; v to skupino sodijo tudi posebni dogodki,
festivali in srečanja;
– socialne: poseben način življenja lokalnega prebivalstva ter njihov
jezik in možnosti druženja z njimi.
