Page 72 - Kaluža, Vojko, in Štefan Bojnec. 2019. Človeški kapital, organizacijska klima in uspešnost poslovanja turističnih agencij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 72
Pri razvoju turizma imajo turistične agencije pomembno vlogo, saj
se jih veliko poleg emitivnega turizma ukvarja tudi z receptivnim turiz-
mom, ki bistveno poveča prodajo posameznih izdelkov (spominki) in
storitev (nastanitvene kapacitete, obisk prireditev) v Sloveniji, kar vpliva
na povečanje domače potrošnje (Kaluža 2013a).
Na turističnem trgu je ponudba turističnih aranžmajev čedalje večja
in tudi raznolika, vse dalj od turista, vse bolj v nekih neznanih območjih,
želje turistov pa so vse večje, vse različnejše. Problem preglednosti trga v
veliki meri rešujejo specializirani zastopniki (Planina 1996, 175). To so v
prvi fazi turistične agencije, ki se z razvojem vse bolj preoblikujejo v veli-
ke organizatorje potovanj in tour operatorje, ki imajo na turističnem trgu
pomembno vlogo.
72 Osnovna enota turistične ponudbe je turistični proizvod, ki je prete-
žno kombinacija fizičnega proizvoda in storitve. Storitve imajo štiri po-
membne značilnosti, po katerih se razlikujejo od fizičnih proizvodov in
odločilno vplivajo na njihovo trženje (Krašna 2002, 13): neotipljivost, ne-
ločljivost proizvodnje in potrošnje, nestalnost (variabilnost, heteroge-
nost) in neobstojnost (kratkotrajnost storitev in minljivost).
Za ponudnike turističnih storitev, predvsem za turistične agencije, je
značilno, da morajo veliko pozornosti nameniti trženju storitev, ki ima
zlasti naslednje značilnosti (Rojšek 1995, 82):
– neotipljivost: storitve si ne moremo ogledati, poskusiti, preizku-
siti, poslušati, poduhati ipd., preden jo kupimo, oz. si rezultata
storitve ne moremo ogledati že pred nakupom, večkrat ga niti ne
moremo prav določno napovedati;
– neločljivost proizvodnje storitve od njene porabe: ko gre za izde-
lek, je praviloma tako, da ga najprej proizvedemo, nato uskladi-
ščimo, pripeljemo po različnih prodajnih kanalih h kupcu, ki ga
porabi takoj po nakupu ali pa enkrat kasneje, medtem ko gre pri
večini storitev za hkratno proizvodnjo in porabo;
– spremenljivost kakovosti storitve: kakovost storitve je zelo težko
nadzorovati, toliko bolj tedaj, ko je sodelovanje odjemalca ključ-
nega pomena zanjo; končni izid storitve se tako pogosto razlikuje
glede na to, kdo jo opravi, glede na odjemalce in včasih celo glede
na to, v katerem delu dneva je bila opravljena;
– kratka življenjska doba storitve: za storitev lahko rečemo, da je
lahko pokvarljivo blago, zato je ni mogoče skladiščiti; prazen se-
dež na avtobusu/letalu pomeni izgubo prodaje za vedno.
se jih veliko poleg emitivnega turizma ukvarja tudi z receptivnim turiz-
mom, ki bistveno poveča prodajo posameznih izdelkov (spominki) in
storitev (nastanitvene kapacitete, obisk prireditev) v Sloveniji, kar vpliva
na povečanje domače potrošnje (Kaluža 2013a).
Na turističnem trgu je ponudba turističnih aranžmajev čedalje večja
in tudi raznolika, vse dalj od turista, vse bolj v nekih neznanih območjih,
želje turistov pa so vse večje, vse različnejše. Problem preglednosti trga v
veliki meri rešujejo specializirani zastopniki (Planina 1996, 175). To so v
prvi fazi turistične agencije, ki se z razvojem vse bolj preoblikujejo v veli-
ke organizatorje potovanj in tour operatorje, ki imajo na turističnem trgu
pomembno vlogo.
72 Osnovna enota turistične ponudbe je turistični proizvod, ki je prete-
žno kombinacija fizičnega proizvoda in storitve. Storitve imajo štiri po-
membne značilnosti, po katerih se razlikujejo od fizičnih proizvodov in
odločilno vplivajo na njihovo trženje (Krašna 2002, 13): neotipljivost, ne-
ločljivost proizvodnje in potrošnje, nestalnost (variabilnost, heteroge-
nost) in neobstojnost (kratkotrajnost storitev in minljivost).
Za ponudnike turističnih storitev, predvsem za turistične agencije, je
značilno, da morajo veliko pozornosti nameniti trženju storitev, ki ima
zlasti naslednje značilnosti (Rojšek 1995, 82):
– neotipljivost: storitve si ne moremo ogledati, poskusiti, preizku-
siti, poslušati, poduhati ipd., preden jo kupimo, oz. si rezultata
storitve ne moremo ogledati že pred nakupom, večkrat ga niti ne
moremo prav določno napovedati;
– neločljivost proizvodnje storitve od njene porabe: ko gre za izde-
lek, je praviloma tako, da ga najprej proizvedemo, nato uskladi-
ščimo, pripeljemo po različnih prodajnih kanalih h kupcu, ki ga
porabi takoj po nakupu ali pa enkrat kasneje, medtem ko gre pri
večini storitev za hkratno proizvodnjo in porabo;
– spremenljivost kakovosti storitve: kakovost storitve je zelo težko
nadzorovati, toliko bolj tedaj, ko je sodelovanje odjemalca ključ-
nega pomena zanjo; končni izid storitve se tako pogosto razlikuje
glede na to, kdo jo opravi, glede na odjemalce in včasih celo glede
na to, v katerem delu dneva je bila opravljena;
– kratka življenjska doba storitve: za storitev lahko rečemo, da je
lahko pokvarljivo blago, zato je ni mogoče skladiščiti; prazen se-
dež na avtobusu/letalu pomeni izgubo prodaje za vedno.
