Page 70 - Kaluža, Vojko, in Štefan Bojnec. 2019. Človeški kapital, organizacijska klima in uspešnost poslovanja turističnih agencij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 70
Načrtovanje turističnih destinacij je proces, ki se ga lahko lotevamo s
prostorskega in z vsebinskega vidika. Pri prostorskem vidiku bomo upo-
števali geopolitične značilnosti potencialne turistične destinacije, med-
tem ko vsebinski vidik upošteva razpoložljive turistične potenciale (vire).
Prostorski vidik predvideva, da načrtovalci in razvijalci turistične desti-
nacije najdejo urbanistične rešitve, ki bodo omogočale nemoteno delova-
nje destinacije kot zaključene geografske enote (Khan, Olsen in Tugur
1993). Eden izmed načinov iskanja možnosti je model primerjave virov,
ki po posameznih območjih ugotavlja razpoložljive vire in možnosti nji-
hove povezave s turistično ponudbo. Kot navajajo Khan, Olsen in Tugor
(1993), je destinacija v želji, da izpolni pričakovanja tako turistov kot inve-
stitorjev in omogoči relativno nemoteno življenje domačinom, razdeljena
70 na štiri osnovne geografske enote oz. dele:
– privlačni (atraktivni) predel: bodisi v predelu občine oz. v primer-
nem bližnjem območju, saj ta del turistom predstavlja privlačno
silo;
– bivalno oz. stanovanjsko območje: tu se proizvajajo osnovne turi-
stične storitve, prav tako je vzpostavljena varnostna mreža (gasil-
ci, zdravniška pomoč, policija), trgovine, komunalna mreža itd.;
vse storitve so namenjene turistom in lokalnemu prebivalstvu;
– povezovalni transportni pas: v tem okolju deluje moteče, a je nuj-
no potreben za dostop do vseh omejenih elementov destinacije;
– glavni transportni koridor: povezuje destinacijo s tržišči in z dru-
gimi destinacijami.
Prebivalci destinacije se zavedajo (Uran in Juvan 2009, 200), da uspe-
šen razvoj turizma ni možen brez pestre in konkurenčne turistične po-
nudbe. Hkrati se zavedajo pomena varovanja okolja pri razvoju turizma.
Od razvoja turizma si prebivalci destinacije obetajo predvsem ugodnos-
ti iz naslova turistične infrastrukture, ki jo pod ugodnejšimi pogoji želi-
jo uporabljati tudi sami.
Na turističnem trgu je prisotna čedalje večja konkurenca med po-
sameznimi turističnimi destinacijami. Globalna turistična konkuren-
ca med turističnimi destinacijami postaja čedalje pomembnejša zaradi
vzpona novih turističnih destinacij in sprememb glede želja in okusov tu-
ristov, ki postajajo čedalje bolj informirani, vse težje pa je zadovoljiti tudi
njihove želje in potrebe na področju turizma. Pritiske konkurence obču-
tijo tudi že tradicionalne turistične destinacije (Nemec Rudež in Bojnec
2007, 34).
prostorskega in z vsebinskega vidika. Pri prostorskem vidiku bomo upo-
števali geopolitične značilnosti potencialne turistične destinacije, med-
tem ko vsebinski vidik upošteva razpoložljive turistične potenciale (vire).
Prostorski vidik predvideva, da načrtovalci in razvijalci turistične desti-
nacije najdejo urbanistične rešitve, ki bodo omogočale nemoteno delova-
nje destinacije kot zaključene geografske enote (Khan, Olsen in Tugur
1993). Eden izmed načinov iskanja možnosti je model primerjave virov,
ki po posameznih območjih ugotavlja razpoložljive vire in možnosti nji-
hove povezave s turistično ponudbo. Kot navajajo Khan, Olsen in Tugor
(1993), je destinacija v želji, da izpolni pričakovanja tako turistov kot inve-
stitorjev in omogoči relativno nemoteno življenje domačinom, razdeljena
70 na štiri osnovne geografske enote oz. dele:
– privlačni (atraktivni) predel: bodisi v predelu občine oz. v primer-
nem bližnjem območju, saj ta del turistom predstavlja privlačno
silo;
– bivalno oz. stanovanjsko območje: tu se proizvajajo osnovne turi-
stične storitve, prav tako je vzpostavljena varnostna mreža (gasil-
ci, zdravniška pomoč, policija), trgovine, komunalna mreža itd.;
vse storitve so namenjene turistom in lokalnemu prebivalstvu;
– povezovalni transportni pas: v tem okolju deluje moteče, a je nuj-
no potreben za dostop do vseh omejenih elementov destinacije;
– glavni transportni koridor: povezuje destinacijo s tržišči in z dru-
gimi destinacijami.
Prebivalci destinacije se zavedajo (Uran in Juvan 2009, 200), da uspe-
šen razvoj turizma ni možen brez pestre in konkurenčne turistične po-
nudbe. Hkrati se zavedajo pomena varovanja okolja pri razvoju turizma.
Od razvoja turizma si prebivalci destinacije obetajo predvsem ugodnos-
ti iz naslova turistične infrastrukture, ki jo pod ugodnejšimi pogoji želi-
jo uporabljati tudi sami.
Na turističnem trgu je prisotna čedalje večja konkurenca med po-
sameznimi turističnimi destinacijami. Globalna turistična konkuren-
ca med turističnimi destinacijami postaja čedalje pomembnejša zaradi
vzpona novih turističnih destinacij in sprememb glede želja in okusov tu-
ristov, ki postajajo čedalje bolj informirani, vse težje pa je zadovoljiti tudi
njihove želje in potrebe na področju turizma. Pritiske konkurence obču-
tijo tudi že tradicionalne turistične destinacije (Nemec Rudež in Bojnec
2007, 34).
