Page 73 - Kaluža, Vojko, in Štefan Bojnec. 2019. Človeški kapital, organizacijska klima in uspešnost poslovanja turističnih agencij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 73
Turizem 73
Burkart in Medlik (1975, 132) opredeljujeta turistični proizvod z vidi-
ka turista kot celotno doživetje od trenutka, ko zapusti kraj stalnega pre-
bivališča, do trenutka, ko se vrne vanj. Turistični proizvod je pravilnejše
opredeliti kot sestavljen proizvod, saj je smiselna tudi njegova opredelitev
z vidika individualnega proizvajalca (Mihalič 1999, 64), saj posamezni tu-
ristični proizvajalci, letalske družbe, muzeji, podjetja »rent a car« pojem
turistični proizvod zožujejo na proizvod, ki ga proizvajajo in prodajajo. Z
vidika proizvajalca je tako delni turistični proizvod posamezna storitev ali
skupek več storitev, ki jih proizvaja oz. prodaja. Pavšalni proizvod je stan-
dardiziran paket storitev, ki ga sestavljata najmanj dve potovalni storit-
vi. Pavšalni proizvod proizvedejo vnaprej za neznanega kupca in za trg,
ki ga razpršijo v tiskanih ali drugih medijih ter nudijo po javno objavlje-
ni pavšalni ceni tako, da cene posameznih v paket povezanih turističnih
storitev niso razpoznavne (Mihalič 1999, 65).
Rešetar (1981, 72) poudarja vrstni red nalog pri organiziranju pavšal-
nih aranžmajev z vključenim bivanjem v destinaciji: izbira destinacije,
priprava programa, dogovor o zakupu hotelskih nastanitev (alotmajska
pogodba), dogovor s tujo in z domačo turistično agencijo, oblikovanje
prodajne cene aranžmajev, trženje programa, najava gostov – »rooming«
lista in obračun izvedenega aranžmaja.
Pri poslovanju turističnih agencij je pomemben tudi prihodkovni
management, ki označuje celo vrsto trženjskih in managerskih aktivnosti
v storitveni dejavnosti. Njegov cilj je v maksimiranju prihodka na osnovi
ustrezne tržne segmentacije in optimalne razporeditve minljivih storitev,
kot so letalski sedeži, hotelske postelje, avtomobili za najem itd. Gre za
posebno tehniko (Mihalič 2000), ki pomaga podjetju, da maksimira pri-
hodke od prodaje storitev, za katere sta v prvi vrsti značilni nezmožnost
skladiščenja (minljivost zalog) in fiksna zmogljivost. Podjetje vpliva na
dve spremenljivki: ceno in količino – to je na dejavnika celotnega prihod-
ka. Management prihodka se nanaša na odločitve o cenah in stopnji za-
sedenosti zmogljivosti tako, da maksimira celotni prihodek (izplen) v ne-
kem razdobju. Kadar je povpraševanje večje od ponudbe, naj podjetja, ki
se ukvarjajo z minljivimi storitvami, povišajo ceno storitev, kadar pa je
ponudba večja od povpraševanja, naj podjetja znižajo ceno, nudijo boljše
plačilne pogoje, da kratkoročno pokrijejo vsaj stroške poslovanja ali ima-
jo nižji izpad prihodkov, kot bi ga imela sicer, saj se moramo zavedati, da
obstajajo določeni fiksni stroški, ki jih je treba plačati ne glede na izkori-
ščenost storitvenih kapacitet (Kaluža 2012), kot npr. stroški zavarovanja
objektov, najema poslovnih prostorov, čarterskih letov, internetnega pri-
ključka itd.
Burkart in Medlik (1975, 132) opredeljujeta turistični proizvod z vidi-
ka turista kot celotno doživetje od trenutka, ko zapusti kraj stalnega pre-
bivališča, do trenutka, ko se vrne vanj. Turistični proizvod je pravilnejše
opredeliti kot sestavljen proizvod, saj je smiselna tudi njegova opredelitev
z vidika individualnega proizvajalca (Mihalič 1999, 64), saj posamezni tu-
ristični proizvajalci, letalske družbe, muzeji, podjetja »rent a car« pojem
turistični proizvod zožujejo na proizvod, ki ga proizvajajo in prodajajo. Z
vidika proizvajalca je tako delni turistični proizvod posamezna storitev ali
skupek več storitev, ki jih proizvaja oz. prodaja. Pavšalni proizvod je stan-
dardiziran paket storitev, ki ga sestavljata najmanj dve potovalni storit-
vi. Pavšalni proizvod proizvedejo vnaprej za neznanega kupca in za trg,
ki ga razpršijo v tiskanih ali drugih medijih ter nudijo po javno objavlje-
ni pavšalni ceni tako, da cene posameznih v paket povezanih turističnih
storitev niso razpoznavne (Mihalič 1999, 65).
Rešetar (1981, 72) poudarja vrstni red nalog pri organiziranju pavšal-
nih aranžmajev z vključenim bivanjem v destinaciji: izbira destinacije,
priprava programa, dogovor o zakupu hotelskih nastanitev (alotmajska
pogodba), dogovor s tujo in z domačo turistično agencijo, oblikovanje
prodajne cene aranžmajev, trženje programa, najava gostov – »rooming«
lista in obračun izvedenega aranžmaja.
Pri poslovanju turističnih agencij je pomemben tudi prihodkovni
management, ki označuje celo vrsto trženjskih in managerskih aktivnosti
v storitveni dejavnosti. Njegov cilj je v maksimiranju prihodka na osnovi
ustrezne tržne segmentacije in optimalne razporeditve minljivih storitev,
kot so letalski sedeži, hotelske postelje, avtomobili za najem itd. Gre za
posebno tehniko (Mihalič 2000), ki pomaga podjetju, da maksimira pri-
hodke od prodaje storitev, za katere sta v prvi vrsti značilni nezmožnost
skladiščenja (minljivost zalog) in fiksna zmogljivost. Podjetje vpliva na
dve spremenljivki: ceno in količino – to je na dejavnika celotnega prihod-
ka. Management prihodka se nanaša na odločitve o cenah in stopnji za-
sedenosti zmogljivosti tako, da maksimira celotni prihodek (izplen) v ne-
kem razdobju. Kadar je povpraševanje večje od ponudbe, naj podjetja, ki
se ukvarjajo z minljivimi storitvami, povišajo ceno storitev, kadar pa je
ponudba večja od povpraševanja, naj podjetja znižajo ceno, nudijo boljše
plačilne pogoje, da kratkoročno pokrijejo vsaj stroške poslovanja ali ima-
jo nižji izpad prihodkov, kot bi ga imela sicer, saj se moramo zavedati, da
obstajajo določeni fiksni stroški, ki jih je treba plačati ne glede na izkori-
ščenost storitvenih kapacitet (Kaluža 2012), kot npr. stroški zavarovanja
objektov, najema poslovnih prostorov, čarterskih letov, internetnega pri-
ključka itd.
