Page 91 - Kaluža, Vojko, in Štefan Bojnec. 2019. Človeški kapital, organizacijska klima in uspešnost poslovanja turističnih agencij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 91
O raziskavi: kvantitativna analiza vpliva dejavnikov uspešnosti poslovanja 91
in druge zaposlene, ki spletnega anketnega vprašalnika še niso izpolnili,
pa zaprosili za sodelovanje in vračilo izpolnjenega anketnega vprašalnika
do 12. februarja 2015.
Pri načrtovanju vzorca TA/poslovalnic – 306 TA in 84 njihovih po-
slovalnic, ki so organizacijsko njihove poslovne enote –, torej od skupaj
preučevanih 306 TA, ki so predstavljale celotno ciljno populacijo, je v an-
keti sodelovalo 103 TA, kar znaša 33,66 % celotne populacije. Te predsta-
vljajo naš vzorec, na podlagi katerega smo izvedli nadaljnjo raziskavo o te-
meljnih tezi in hipotezah. Izmed 926 zaposlenih v teh TA/poslovalnicah,
ki predstavljajo celotno ciljno populacijo, je sodelovalo 336 respondentov,
kar predstavlja 36,29 % ciljne populacije, vključene v vzorec l/m/v, in dru-
gih zaposlenih, ki so sodelovali v naši raziskavi.
Pred analizo podatkov smo vse podatke TA/poslovalnic, ki so bili iz-
raženi v evrih in objavljeni na spletni strani bizi.si, 3. marca 2015 najprej
deflacionirali na dan 31. december 2013, za kar smo uporabili cenovni in-
deks počitnic v paketu. Podatke smo deflacionirali s pomočjo aplikacije,
objavljene na spletni strani Statističnega urada RS.
Metode analize podatkov in testiranje hipotez
Zbrane podatke smo s pomočjo statističnih programov SPSS in AMOS
obdelali in analizirali z naslednjimi statističnimi metodami:
– deskriptivno analizo;
– faktorsko analizo in metodo glavnih komponent;
– regresijsko in multiplo regresijsko analizo;
– metodami strukturnih enačb.
Vse primarno zbrane podatke smo najprej parcialno ocenili, nato pa
so bile hipoteze testirane z naštetimi metodami. Temu je sledila skupna
analiza z metodo strukturnih enačb. Po končani analizi podatkov smo
podali ugotovitve glede testiranja hipotez.
Z deskriptivno analizo smo prikazali osnovne značilnosti vzorca
(vzorec je vključeval celotno preučevano populacijo) in spremenljivk. Z
multiplo regresijsko analizo smo analizirali vzročno-posledično poveza-
nost med odvisnimi in neodvisnimi spremenljivkami. Pri analizi večjega
števila spremenljivk smo uporabili faktorsko analizo in metodo glavnih
komponent. S faktorsko analizo smo analizirali povezave med spremen-
ljivkami, s katerimi smo skušali najti novo množico spremenljivk (manj
kot je merjenih spremenljivk) – faktorje, ki predstavljajo, kar je skupne-
ga opazovanim spremenljivkam. Faktorska analiza je metoda, s katero
preverimo, kako dobro spremenljivke, ki jih merimo, predstavljajo neko
in druge zaposlene, ki spletnega anketnega vprašalnika še niso izpolnili,
pa zaprosili za sodelovanje in vračilo izpolnjenega anketnega vprašalnika
do 12. februarja 2015.
Pri načrtovanju vzorca TA/poslovalnic – 306 TA in 84 njihovih po-
slovalnic, ki so organizacijsko njihove poslovne enote –, torej od skupaj
preučevanih 306 TA, ki so predstavljale celotno ciljno populacijo, je v an-
keti sodelovalo 103 TA, kar znaša 33,66 % celotne populacije. Te predsta-
vljajo naš vzorec, na podlagi katerega smo izvedli nadaljnjo raziskavo o te-
meljnih tezi in hipotezah. Izmed 926 zaposlenih v teh TA/poslovalnicah,
ki predstavljajo celotno ciljno populacijo, je sodelovalo 336 respondentov,
kar predstavlja 36,29 % ciljne populacije, vključene v vzorec l/m/v, in dru-
gih zaposlenih, ki so sodelovali v naši raziskavi.
Pred analizo podatkov smo vse podatke TA/poslovalnic, ki so bili iz-
raženi v evrih in objavljeni na spletni strani bizi.si, 3. marca 2015 najprej
deflacionirali na dan 31. december 2013, za kar smo uporabili cenovni in-
deks počitnic v paketu. Podatke smo deflacionirali s pomočjo aplikacije,
objavljene na spletni strani Statističnega urada RS.
Metode analize podatkov in testiranje hipotez
Zbrane podatke smo s pomočjo statističnih programov SPSS in AMOS
obdelali in analizirali z naslednjimi statističnimi metodami:
– deskriptivno analizo;
– faktorsko analizo in metodo glavnih komponent;
– regresijsko in multiplo regresijsko analizo;
– metodami strukturnih enačb.
Vse primarno zbrane podatke smo najprej parcialno ocenili, nato pa
so bile hipoteze testirane z naštetimi metodami. Temu je sledila skupna
analiza z metodo strukturnih enačb. Po končani analizi podatkov smo
podali ugotovitve glede testiranja hipotez.
Z deskriptivno analizo smo prikazali osnovne značilnosti vzorca
(vzorec je vključeval celotno preučevano populacijo) in spremenljivk. Z
multiplo regresijsko analizo smo analizirali vzročno-posledično poveza-
nost med odvisnimi in neodvisnimi spremenljivkami. Pri analizi večjega
števila spremenljivk smo uporabili faktorsko analizo in metodo glavnih
komponent. S faktorsko analizo smo analizirali povezave med spremen-
ljivkami, s katerimi smo skušali najti novo množico spremenljivk (manj
kot je merjenih spremenljivk) – faktorje, ki predstavljajo, kar je skupne-
ga opazovanim spremenljivkam. Faktorska analiza je metoda, s katero
preverimo, kako dobro spremenljivke, ki jih merimo, predstavljajo neko
