Page 177 - Sedmak, Gorazd, in Almir Peštek, ur. 2015. Strateški aspekti upravljanja turističkom destinacijom / Strateški aspekti upravljanja turistične destinacije. Sarajevo / Koper
P. 177
prilagojenem pristopu k merjenju kakovosti storitev (angl. tailored
approach). Na podlagi prilagojenega pristopa so se razvili nekateri
»industrijsko« specifičnih modeli za merjenje kakovosti storitev v
prehrambnem gostinstvu (npr. modeli DINESCAPE, Tangserv, CIERM),
ki so se vsebinsko odmaknili od tradicionalnih dimenzij modela
SERVQUAL (Kukanja, 2014).
ZAKONSKA OPREDELITEV GOSTINSTVA V RS
V slovenskem prostoru definicija prehrambnega gostinstva izhaja iz
osnovne definicije gostinstva, ki jo pri nas opredeljuje ZGos – UPB2 (Ur.
l. RS št. 93/2007, 1. čl.). Gostinstvo je samostojna gospodarska panoga,
katere osnovna dejavnost je priprava in strežba jedi in pijač ter nastanitev
gostov. ZGos – UPB2 (2007, 8. čl.– 13. čl.) predpisuje, da morajo biti za
opravljanje gostinske dejavnosti izpolnjeni sledeči pogoji: minimalni
tehnični pogoji; pogoji glede minimalnih storitev v posameznih vrstah
gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah; pogoji, ki se nanašajo
na merila in način kategorizacije nastanitvenih gostinskih obratov in
marin; pogoji glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri
delu. Osnovna standardizacija v gostinstvu je v Sloveniji je torej
predpisana z zakonom, navedeni pogoji za opravljanje dejavnosti pa so
podrobneje opredeljeni v posameznih pravilnikih (podzakonskih aktih), ki
veljajo v sklopu omenjenega zakona (ZGos – UPB2). Dva temeljna
pravilnika sta Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu
storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (Ur.l. RS., št. 21/2014) in
Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov (Ur.l. RS., št. 62/2008 in
Ur.l. RS., št. 72/2009). V raziskavi se z ostalimi pravilniki, ki posegajo na
področje prehrambnega gostinstva (HACCP, požarna varnost itd.), posebej
ne ukvarjamo.
Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za
opravljanje gostinske dejavnosti, gostinske obrate razvršča glede na
značilnosti (velikost, funkcionalnost, minimalne tehnične pogoje) in
minimalne storitve za vsako vrsto gostinskega obrata. Pravilnik klasificira
tako nastanitvene obrate kot PGO. Posamezne vrste PGO, za katere
pravilnik predpisuje minimalne tehnične pogoje in obseg storitev delimo
na: restavracije, gostilne, slaščičarne, kavarne, okrepčevalnice, bari,
gostinski obrati z mehansko ali živo glasbo, obrati za pripravo in dostavo
jedi. Minimalnih tehnični pogoji, ki se nanašajo na skupne določbe
(označevanje in zunanje površine vseh gostinskih obratov, dostop za goste,
175
approach). Na podlagi prilagojenega pristopa so se razvili nekateri
»industrijsko« specifičnih modeli za merjenje kakovosti storitev v
prehrambnem gostinstvu (npr. modeli DINESCAPE, Tangserv, CIERM),
ki so se vsebinsko odmaknili od tradicionalnih dimenzij modela
SERVQUAL (Kukanja, 2014).
ZAKONSKA OPREDELITEV GOSTINSTVA V RS
V slovenskem prostoru definicija prehrambnega gostinstva izhaja iz
osnovne definicije gostinstva, ki jo pri nas opredeljuje ZGos – UPB2 (Ur.
l. RS št. 93/2007, 1. čl.). Gostinstvo je samostojna gospodarska panoga,
katere osnovna dejavnost je priprava in strežba jedi in pijač ter nastanitev
gostov. ZGos – UPB2 (2007, 8. čl.– 13. čl.) predpisuje, da morajo biti za
opravljanje gostinske dejavnosti izpolnjeni sledeči pogoji: minimalni
tehnični pogoji; pogoji glede minimalnih storitev v posameznih vrstah
gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah; pogoji, ki se nanašajo
na merila in način kategorizacije nastanitvenih gostinskih obratov in
marin; pogoji glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri
delu. Osnovna standardizacija v gostinstvu je v Sloveniji je torej
predpisana z zakonom, navedeni pogoji za opravljanje dejavnosti pa so
podrobneje opredeljeni v posameznih pravilnikih (podzakonskih aktih), ki
veljajo v sklopu omenjenega zakona (ZGos – UPB2). Dva temeljna
pravilnika sta Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu
storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (Ur.l. RS., št. 21/2014) in
Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov (Ur.l. RS., št. 62/2008 in
Ur.l. RS., št. 72/2009). V raziskavi se z ostalimi pravilniki, ki posegajo na
področje prehrambnega gostinstva (HACCP, požarna varnost itd.), posebej
ne ukvarjamo.
Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za
opravljanje gostinske dejavnosti, gostinske obrate razvršča glede na
značilnosti (velikost, funkcionalnost, minimalne tehnične pogoje) in
minimalne storitve za vsako vrsto gostinskega obrata. Pravilnik klasificira
tako nastanitvene obrate kot PGO. Posamezne vrste PGO, za katere
pravilnik predpisuje minimalne tehnične pogoje in obseg storitev delimo
na: restavracije, gostilne, slaščičarne, kavarne, okrepčevalnice, bari,
gostinski obrati z mehansko ali živo glasbo, obrati za pripravo in dostavo
jedi. Minimalnih tehnični pogoji, ki se nanašajo na skupne določbe
(označevanje in zunanje površine vseh gostinskih obratov, dostop za goste,
175
