Page 179 - Sedmak, Gorazd, in Almir Peštek, ur. 2015. Strateški aspekti upravljanja turističkom destinacijom / Strateški aspekti upravljanja turistične destinacije. Sarajevo / Koper
P. 179
mostojno) poslujejo na trgu prehrambnega gostinstva v Sloveniji.
Ponudba v preučevanih vrstah PGO vključuje vse elemente trženjskega
spleta, zato smo v raziskavo vključili zgolj restavracije, gostilne in
okrepčevalnice. Na osnovi slučajnostnega vzorčenja je bilo v raziskavo
vključenih 207 PGO, kar predstavlja 5,57% populacije vseh preučevanih
PGO v letu 2013 (SURS, 2014). Največji delež vzorca zajemajo
okrepčevalnice (37,7 %), sledijo gostilne (34,8 %), najmanj pa je bilo v
raziskavo vključenih restavracij (27,5 %). V vzorec vključen delež
posameznih vrst PGO ustreza deležu, ki ga posamezni obrati predstavljajo
v populaciji preučevanih PGO. Pri določitvi velikosti populacije nam je
izziv predstavljala določitev točnega števila posameznih vrst PGO. Uredba
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti
(Ur. l. RS 17/2008), ki je skladna s klasifikacijo v EU, namreč opredeljuje
gostinstvo pod skupino I, gostinske prehrambne obrate pa razvršča pod
zaporedno številko SKD – I56. V nadaljevanju navajamo tiste dejavnosti,
ki so pomembne za našo raziskavo: I 56 – dejavnost strežbe jedi in pijač;
I 56.1 – dejavnost restavracij in druga strežba jedi; I 56.101 – restavracije
in gostilne; I 56.102 – okrepčevalnice in podobni obrati (AJPES, 2014).
Ugotavljamo, da Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti PGO ne
razvršča skladno z vrstami, kot jih določa Pravilnik o minimalnih tehničnih
pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti, kar
povzroča težave pri določanju dejanskega števila posameznih vrst PGO.
Ker so gostilne in restavracije uvrščene pod enotno zaporedno številko I
56.101 (AJPES, 2014), smo razred razdelili na dva enakovredna deleža.
Po določitvi raziskovalnega vzorca (deleža posameznih vrst PGO), so bili
opravljeni strukturirani intervjuji z naključno izbranimi domačimi gosti, ki
so v izbranem PGO-ju obedovali. V posameznem obratu smo želeli
anketirati 10 gostov, vendar so nekateri gostje sodelovanje zavrnili.
Končni (realiziran) vzorec gostov v posameznih vrstah PGO tako
vključuje 1998 gostov in je sestavljen iz 557 gostov iz restavracij; 702
gostov iz gostiln in 739 gostov iz okrepčevalnic.
V nadaljevanju smo na osnovi zbranih podatkov analizirali demografske
značilnosti gostov. Večina anketirancev je bilo v povprečju stara nekaj manj kot
40 let, vzorec pa je sestavljalo skoraj enako število moških (49,4 %) in ženskih
gostov (50,6 %). 14% gostov je izbrani PGO obiskalo prvič, medtem ko je 86
% gostov obrat obiskalo trikrat ali večkrat (t.i. povratniki).
177
Ponudba v preučevanih vrstah PGO vključuje vse elemente trženjskega
spleta, zato smo v raziskavo vključili zgolj restavracije, gostilne in
okrepčevalnice. Na osnovi slučajnostnega vzorčenja je bilo v raziskavo
vključenih 207 PGO, kar predstavlja 5,57% populacije vseh preučevanih
PGO v letu 2013 (SURS, 2014). Največji delež vzorca zajemajo
okrepčevalnice (37,7 %), sledijo gostilne (34,8 %), najmanj pa je bilo v
raziskavo vključenih restavracij (27,5 %). V vzorec vključen delež
posameznih vrst PGO ustreza deležu, ki ga posamezni obrati predstavljajo
v populaciji preučevanih PGO. Pri določitvi velikosti populacije nam je
izziv predstavljala določitev točnega števila posameznih vrst PGO. Uredba
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti
(Ur. l. RS 17/2008), ki je skladna s klasifikacijo v EU, namreč opredeljuje
gostinstvo pod skupino I, gostinske prehrambne obrate pa razvršča pod
zaporedno številko SKD – I56. V nadaljevanju navajamo tiste dejavnosti,
ki so pomembne za našo raziskavo: I 56 – dejavnost strežbe jedi in pijač;
I 56.1 – dejavnost restavracij in druga strežba jedi; I 56.101 – restavracije
in gostilne; I 56.102 – okrepčevalnice in podobni obrati (AJPES, 2014).
Ugotavljamo, da Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti PGO ne
razvršča skladno z vrstami, kot jih določa Pravilnik o minimalnih tehničnih
pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti, kar
povzroča težave pri določanju dejanskega števila posameznih vrst PGO.
Ker so gostilne in restavracije uvrščene pod enotno zaporedno številko I
56.101 (AJPES, 2014), smo razred razdelili na dva enakovredna deleža.
Po določitvi raziskovalnega vzorca (deleža posameznih vrst PGO), so bili
opravljeni strukturirani intervjuji z naključno izbranimi domačimi gosti, ki
so v izbranem PGO-ju obedovali. V posameznem obratu smo želeli
anketirati 10 gostov, vendar so nekateri gostje sodelovanje zavrnili.
Končni (realiziran) vzorec gostov v posameznih vrstah PGO tako
vključuje 1998 gostov in je sestavljen iz 557 gostov iz restavracij; 702
gostov iz gostiln in 739 gostov iz okrepčevalnic.
V nadaljevanju smo na osnovi zbranih podatkov analizirali demografske
značilnosti gostov. Večina anketirancev je bilo v povprečju stara nekaj manj kot
40 let, vzorec pa je sestavljalo skoraj enako število moških (49,4 %) in ženskih
gostov (50,6 %). 14% gostov je izbrani PGO obiskalo prvič, medtem ko je 86
% gostov obrat obiskalo trikrat ali večkrat (t.i. povratniki).
177
