Page 51 - Sedmak, Gorazd, in Almir Peštek, ur. 2015. Strateški aspekti upravljanja turističkom destinacijom / Strateški aspekti upravljanja turistične destinacije. Sarajevo / Koper
P. 51
merjalna analiza vpliva dimenzij socialnega kapitala na uspešnost
Na podlagi analize z metodo matričnega pristopa smo lahko ocenili
pridobljene odgovore ter jih ustrezno klasificirali. Gre za dvanajst
preučevanih primerov, ki imajo pet lastnosti preučevanja ter dva možna
rezultata: uspešne ali neuspešne. Iskali smo raznolikosti med preučevanimi
primeri ter poskušali pojasniti, kateri so vzroki za nastanek. Osredotočili
smo se na tiste lastnosti preučevanih primerov, ki vplivajo na rezultat oz.
uspešnost. Z namenom identifikacije različnih dimenzij socialnega
kapitala smo uporabili primerjalno metodo za preučevanje raznolikosti
Ragina (2007). Cilj take analize je določiti take kombinacije vzročnih
pogojev, glede katerih se nabori preučevanih primerov razlikujejo.
Primerjalna analiza temelji na dihotomiji, torej na prisotnosti ali odsotnosti
določene lastnosti na posameznem preučevanem primeru. Prisotnost
določenega pogoja smo označili z »1«, odsotnost pa z »0«. Vrednosti smo
posameznim asociacijam za posamezni indikator določili na podlagi
analize z matričnim pristopom.
Tabela 1: Primerjalna analiza uspešnosti po dimenzijah
Skupine in Zaupanje Kolektivna Socialna Informacije Uspešnost
akcija vključenost komunikacije
omrežja 1 1
1 1 1 1 1
TA1 1 1 1 1 1 1
1 1 1 1 1
TA2 1 1 1 1 1 1
1 1 1 1 1
TA3 1 1 1 1 1 1
1 1 1 1 0
TA4 1 0 0 0 1 0
1 0 1 1 0
TA5 1 1 0 1 1 0
0 0 1 1 0
TA6 1 0 0 1
TA7 1
TA8 1
TA9 1
TA10 1
TA11 1
TA12 1
Vir: lastni izračun
Iz tabele je moč prepoznati lastnost uspešnih asociacij {TA1 .. TA7}, da
imajo prisotne vse indikatorje socialnega kapitala. Pri neuspešnih
asociacijah {TA8 .. TA12} pa je zaznati odsotnost vsaj ene lastnosti.
49
Na podlagi analize z metodo matričnega pristopa smo lahko ocenili
pridobljene odgovore ter jih ustrezno klasificirali. Gre za dvanajst
preučevanih primerov, ki imajo pet lastnosti preučevanja ter dva možna
rezultata: uspešne ali neuspešne. Iskali smo raznolikosti med preučevanimi
primeri ter poskušali pojasniti, kateri so vzroki za nastanek. Osredotočili
smo se na tiste lastnosti preučevanih primerov, ki vplivajo na rezultat oz.
uspešnost. Z namenom identifikacije različnih dimenzij socialnega
kapitala smo uporabili primerjalno metodo za preučevanje raznolikosti
Ragina (2007). Cilj take analize je določiti take kombinacije vzročnih
pogojev, glede katerih se nabori preučevanih primerov razlikujejo.
Primerjalna analiza temelji na dihotomiji, torej na prisotnosti ali odsotnosti
določene lastnosti na posameznem preučevanem primeru. Prisotnost
določenega pogoja smo označili z »1«, odsotnost pa z »0«. Vrednosti smo
posameznim asociacijam za posamezni indikator določili na podlagi
analize z matričnim pristopom.
Tabela 1: Primerjalna analiza uspešnosti po dimenzijah
Skupine in Zaupanje Kolektivna Socialna Informacije Uspešnost
akcija vključenost komunikacije
omrežja 1 1
1 1 1 1 1
TA1 1 1 1 1 1 1
1 1 1 1 1
TA2 1 1 1 1 1 1
1 1 1 1 1
TA3 1 1 1 1 1 1
1 1 1 1 0
TA4 1 0 0 0 1 0
1 0 1 1 0
TA5 1 1 0 1 1 0
0 0 1 1 0
TA6 1 0 0 1
TA7 1
TA8 1
TA9 1
TA10 1
TA11 1
TA12 1
Vir: lastni izračun
Iz tabele je moč prepoznati lastnost uspešnih asociacij {TA1 .. TA7}, da
imajo prisotne vse indikatorje socialnega kapitala. Pri neuspešnih
asociacijah {TA8 .. TA12} pa je zaznati odsotnost vsaj ene lastnosti.
49