Page 50 - Sedmak, Gorazd, in Almir Peštek, ur. 2015. Strateški aspekti upravljanja turističkom destinacijom / Strateški aspekti upravljanja turistične destinacije. Sarajevo / Koper
P. 50
Kolektivna akcija
Kolektivna akcija je dimenzija, ki kaže na enotnost delovanja članov proti
zunanjim deležnikom (Lin, 2008). Primerjava asociacij z različno uspešnostjo
kaže na to, da se obseg kolektivne akcije bistveno razlikuje med uspešnimi in
neuspešnimi. Dejstvo je, da so bile asociacije ustanovljene z določenim
namenom, ki pa odraža skupen interes. Aktivnosti na področju skupnega
interesa se nedvomno identificira z kolektivno akcijo, saj pokaže, koliko so
člani pripravljeni svoje ozke interese vključiti za doseganje skupne koristi
vseh vključenih deležnikov. Med članstvom so pogosto konkurenti s trga, ki
pa morajo vzajemno delovati, saj le tako lahko dosežejo želeni učinek in
upravičijo obstoj asociacije. Primerjava je pokazala, da z nizkim nivojem
kolektivne akcije članstvo postane pasivno in nima interesa sodelovati pri
kakršnih koli aktivnostih.
Socialna vključenost
Na podlagi analize v raziskavi zajetih podatkov lahko trdimo, da različna
uspešnost asociacij ni posledica socialne vključenosti ali izključenosti
njihovih članov. Izkazalo se je, da je asociacija ravno institucija, ki že s
svojim namenom delovanja deluje povezovalno in kohezivno ter omogoča
različnim podjetjem, ne glede na velikost, organiziranost, regijo in
podobno, da aktivno sodelujejo v skupnih naporih za doseganje vzajemnih
in medsebojnih koristi. Iz rezultatov je mogoče sklepati, da je nivo socialne
vključenosti nekoliko višji pri uspešnih asociacijah, saj s svojim delom
dodatno motivirajo za sodelovanje člane, ki bi sicer bili pasivni in
izključeni. Raziskava je pokazala, da je socialna vključenost zelo odvisna
od posameznikov, tako podjetij – članov kot oseb, ki pri delovanju
sodelujejo. Lahko bi rekli, da je aktivno delovanje bistvena značilnost
socialno vključenih. Ena od značilnosti uspešnih asociacij je tudi aktiven
pristop pri reševanju konfliktov.
Informacije in komunikacije
Dejstvo je, da je komunikacija nekoliko slabša pri manj uspešnih
asociacijah. Vendar ta slabša komunikacija ne vpliva posebej na uspešnost,
saj je po mnenju respondentov, informacij dovolj in ima tisti, ki
informacijo želi, dovolj možnosti in virov, da tako informacijo pridobi. Z
gotovostjo lahko na podlagi opravljene raziskave trdimo, da kroženje
informacij in komunikacija med člani poteka dokaj intenzivno. Obveščeni
niso le tisti, ki tega ne želijo ali pa informacije zanemarjajo.
48
Kolektivna akcija je dimenzija, ki kaže na enotnost delovanja članov proti
zunanjim deležnikom (Lin, 2008). Primerjava asociacij z različno uspešnostjo
kaže na to, da se obseg kolektivne akcije bistveno razlikuje med uspešnimi in
neuspešnimi. Dejstvo je, da so bile asociacije ustanovljene z določenim
namenom, ki pa odraža skupen interes. Aktivnosti na področju skupnega
interesa se nedvomno identificira z kolektivno akcijo, saj pokaže, koliko so
člani pripravljeni svoje ozke interese vključiti za doseganje skupne koristi
vseh vključenih deležnikov. Med članstvom so pogosto konkurenti s trga, ki
pa morajo vzajemno delovati, saj le tako lahko dosežejo želeni učinek in
upravičijo obstoj asociacije. Primerjava je pokazala, da z nizkim nivojem
kolektivne akcije članstvo postane pasivno in nima interesa sodelovati pri
kakršnih koli aktivnostih.
Socialna vključenost
Na podlagi analize v raziskavi zajetih podatkov lahko trdimo, da različna
uspešnost asociacij ni posledica socialne vključenosti ali izključenosti
njihovih članov. Izkazalo se je, da je asociacija ravno institucija, ki že s
svojim namenom delovanja deluje povezovalno in kohezivno ter omogoča
različnim podjetjem, ne glede na velikost, organiziranost, regijo in
podobno, da aktivno sodelujejo v skupnih naporih za doseganje vzajemnih
in medsebojnih koristi. Iz rezultatov je mogoče sklepati, da je nivo socialne
vključenosti nekoliko višji pri uspešnih asociacijah, saj s svojim delom
dodatno motivirajo za sodelovanje člane, ki bi sicer bili pasivni in
izključeni. Raziskava je pokazala, da je socialna vključenost zelo odvisna
od posameznikov, tako podjetij – članov kot oseb, ki pri delovanju
sodelujejo. Lahko bi rekli, da je aktivno delovanje bistvena značilnost
socialno vključenih. Ena od značilnosti uspešnih asociacij je tudi aktiven
pristop pri reševanju konfliktov.
Informacije in komunikacije
Dejstvo je, da je komunikacija nekoliko slabša pri manj uspešnih
asociacijah. Vendar ta slabša komunikacija ne vpliva posebej na uspešnost,
saj je po mnenju respondentov, informacij dovolj in ima tisti, ki
informacijo želi, dovolj možnosti in virov, da tako informacijo pridobi. Z
gotovostjo lahko na podlagi opravljene raziskave trdimo, da kroženje
informacij in komunikacija med člani poteka dokaj intenzivno. Obveščeni
niso le tisti, ki tega ne želijo ali pa informacije zanemarjajo.
48
