Page 120 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 120
študijski večeri
in darovanim jajčecem. V modernih primerih jajčece daruje praviloma
druga oseba in ne kar nadomestna mati. Hagara pa tedanji dogovor sa-
botira, biti hoče tudi v socialnem pomenu mati svojega otroka. Na nje-
no stran se postavi tudi Gospodov angel (1 Mz 16,7–12) in z njegovo in-
tervencijo je otrok, ki dobi ime Izmael, tudi po statusu, ne le biološko,
njen sin, in ne Sarin.
Tudi problem »najete maternice« torej ni nekaj povsem novega, in
biblična sodba je po Hagarini odklonitvi na njeni strani. Ob Hagari-
ni morebitni privolitvi pa bi bil legitimen tudi Sarin načrt, saj je temel
jil na običajnem pravu; z Bilho in Zilpo je pri Jakobu, Raheli in Lei šlo
vse gladko. Moderne dileme z »najetimi maternicami« niso zelo daleč
od starozaveznih.
Po tem Sarinem neuspehu Gospod čudežno omogoči, da zanosi
sama Sara in rodi Izaka. Gotovo pa ni naloga biomedicine, da bi produ-
cirala nadomestnega Boga. Moderni »Sari« po šestdesetem letu je vlo-
go »Boga v belem« igral dr. Antinori in pomisleki zoper njegovo počet-
je niso samo teološki. Tveganja tudi niso samo biološka, čeravno teh ni
malo, temveč v vsaj enaki meri tudi socialna.
V slovenski politični diskurz o biomedicinski pomoči stalno inter-
ferira neka druga tema: spor o krščanstvu in domnevni protikrščanski
naravnanosti. »Sramotni člen ustave« iz ust bivšega metropolita, pa iz-
jave Komisije za pravičnost in mir, pa še in še. Zanimivo pa je, da Biblija
ne podpira takega poenostavljanja.
Odvrženo seme ali zgodba o Onanu
Naslednje moderno vprašanje je darovanje semena. Biomedicinska
pomoč darovano seme bodisi vnese v žensko telo bodisi in vitro zdru-
ži z jajčecem. V imenu domnevnih krščanskih vrednot nekateri za
vračajo heterologno inseminacijo (oploditev s semenom, ki ni seme za-
konskega druga oz. partnerja). Že kmalu po osamosvojitvi je tedanji
visoki uradnik ministrstva za zdravstvo izjavil pred kamerami: »Seveda
bomo dovolili samo homologno inseminacijo!« Ta »seveda« pa je seveda
118
in darovanim jajčecem. V modernih primerih jajčece daruje praviloma
druga oseba in ne kar nadomestna mati. Hagara pa tedanji dogovor sa-
botira, biti hoče tudi v socialnem pomenu mati svojega otroka. Na nje-
no stran se postavi tudi Gospodov angel (1 Mz 16,7–12) in z njegovo in-
tervencijo je otrok, ki dobi ime Izmael, tudi po statusu, ne le biološko,
njen sin, in ne Sarin.
Tudi problem »najete maternice« torej ni nekaj povsem novega, in
biblična sodba je po Hagarini odklonitvi na njeni strani. Ob Hagari-
ni morebitni privolitvi pa bi bil legitimen tudi Sarin načrt, saj je temel
jil na običajnem pravu; z Bilho in Zilpo je pri Jakobu, Raheli in Lei šlo
vse gladko. Moderne dileme z »najetimi maternicami« niso zelo daleč
od starozaveznih.
Po tem Sarinem neuspehu Gospod čudežno omogoči, da zanosi
sama Sara in rodi Izaka. Gotovo pa ni naloga biomedicine, da bi produ-
cirala nadomestnega Boga. Moderni »Sari« po šestdesetem letu je vlo-
go »Boga v belem« igral dr. Antinori in pomisleki zoper njegovo počet-
je niso samo teološki. Tveganja tudi niso samo biološka, čeravno teh ni
malo, temveč v vsaj enaki meri tudi socialna.
V slovenski politični diskurz o biomedicinski pomoči stalno inter-
ferira neka druga tema: spor o krščanstvu in domnevni protikrščanski
naravnanosti. »Sramotni člen ustave« iz ust bivšega metropolita, pa iz-
jave Komisije za pravičnost in mir, pa še in še. Zanimivo pa je, da Biblija
ne podpira takega poenostavljanja.
Odvrženo seme ali zgodba o Onanu
Naslednje moderno vprašanje je darovanje semena. Biomedicinska
pomoč darovano seme bodisi vnese v žensko telo bodisi in vitro zdru-
ži z jajčecem. V imenu domnevnih krščanskih vrednot nekateri za
vračajo heterologno inseminacijo (oploditev s semenom, ki ni seme za-
konskega druga oz. partnerja). Že kmalu po osamosvojitvi je tedanji
visoki uradnik ministrstva za zdravstvo izjavil pred kamerami: »Seveda
bomo dovolili samo homologno inseminacijo!« Ta »seveda« pa je seveda
118
