Page 203 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 203
martin luther, philipp Melanchthon
Philipp Melanchthon
Hvalnica šolskemu življenju, 15364
[izbor odlomkov]
Šolsko življenje zasluži najvišjo (po)hvalo, saj se v šolah ravna manj
sofistično kot kjerkoli drugod in je prizadevanje poštenih ljudi usmer-
jeno edino k odkrivanju resnice. Je odslikava tistega blaženega stanja,
v katerem so živeli ljudje v zlati dobi ali bi gotovo živeli, če bi ta zlata
doba obstajala in bi človeške narave ne prizadela grešni padec in smrt.
Ali ne bi bilo človeško življenje v tem primeru vesela šola, v kateri bi sta-
rejši in boljši poučevali svoje bližnje o verskih in prirodoslovnih vpra-
šanjih, o nesmrtnosti duše, o gibanju nebesnih teles in vseh okoliščinah
življenja? Stari in mladi bi ves svoj čas posvetili takim filozofskim vpra-
šanjem in razpravam. Tako vsaj si jaz predstavljam življenje Adama in
drugih izjemnih ljudi. Šolsko življenje je podoba tega nadvse srečnega/
blaženega stanja.
Po tem, ko sem povedal nekaj o nujnosti in koristnosti šolskega
življenja, bi rad nekaj dodal še o njegovi svetosti. Nobena naloga ni Bogu
bolj všeč, kot je proučevanje in razširjanje resnice in pravice, kajti to
sta posebna Božja darova, ki omogočata najrazločneje spoznati njegovo
navzočnost. Ustvarjena sta bila posebej zato, da bi z njima spoznali Boga
in vse, kar je dobro; prav zato je treba zanju posebej skrbeti. V ta na-
men je Bog dal človeku jezikovno (spo)razumevanje. Nobenega dvoma
ni, da je Bogu življenje kot poučevanje in učenje najbolj všeč in da ima-
jo v tem pogledu šole prednost pred cerkvami in knežjimi dvori, saj se
v njih z večjo vnemo prizadeva za resnico. Kdor hoče živeti na način, ki
je Bogu všeč, ta se ne bo umaknil v osamljenost; nobene druge življenj-
ske oblike ne bo imel za bolj sveto, ampak bo ostal v skupnosti učečih: v
4 Philipp Melanchthon: De laude vitae scholasticae oratio (1536). Izvirno latinsko
besedilo je v Corpus Reformatorum XI (Halle an der Saale, 1843), str. 298–306. Sku-
paj z nemškim prevodom (Rede vom Lob des schulischen Lebens) je v izboru: Phi-
lipp Melanchthon, Glaube und Bildung: Texte zum christlichen Humanismus, ur.
Günther R. Schmidt (Stuttgart: Reclam), 204–209. Kot pri Luthru nismo vključili
in prevedli obsežnega sklicevanja na Biblijo, je v tu uporabljenem viru izpuščeno
Melanchthonovo sklicevanje na antične vzglede in avtorje.
201
Philipp Melanchthon
Hvalnica šolskemu življenju, 15364
[izbor odlomkov]
Šolsko življenje zasluži najvišjo (po)hvalo, saj se v šolah ravna manj
sofistično kot kjerkoli drugod in je prizadevanje poštenih ljudi usmer-
jeno edino k odkrivanju resnice. Je odslikava tistega blaženega stanja,
v katerem so živeli ljudje v zlati dobi ali bi gotovo živeli, če bi ta zlata
doba obstajala in bi človeške narave ne prizadela grešni padec in smrt.
Ali ne bi bilo človeško življenje v tem primeru vesela šola, v kateri bi sta-
rejši in boljši poučevali svoje bližnje o verskih in prirodoslovnih vpra-
šanjih, o nesmrtnosti duše, o gibanju nebesnih teles in vseh okoliščinah
življenja? Stari in mladi bi ves svoj čas posvetili takim filozofskim vpra-
šanjem in razpravam. Tako vsaj si jaz predstavljam življenje Adama in
drugih izjemnih ljudi. Šolsko življenje je podoba tega nadvse srečnega/
blaženega stanja.
Po tem, ko sem povedal nekaj o nujnosti in koristnosti šolskega
življenja, bi rad nekaj dodal še o njegovi svetosti. Nobena naloga ni Bogu
bolj všeč, kot je proučevanje in razširjanje resnice in pravice, kajti to
sta posebna Božja darova, ki omogočata najrazločneje spoznati njegovo
navzočnost. Ustvarjena sta bila posebej zato, da bi z njima spoznali Boga
in vse, kar je dobro; prav zato je treba zanju posebej skrbeti. V ta na-
men je Bog dal človeku jezikovno (spo)razumevanje. Nobenega dvoma
ni, da je Bogu življenje kot poučevanje in učenje najbolj všeč in da ima-
jo v tem pogledu šole prednost pred cerkvami in knežjimi dvori, saj se
v njih z večjo vnemo prizadeva za resnico. Kdor hoče živeti na način, ki
je Bogu všeč, ta se ne bo umaknil v osamljenost; nobene druge življenj-
ske oblike ne bo imel za bolj sveto, ampak bo ostal v skupnosti učečih: v
4 Philipp Melanchthon: De laude vitae scholasticae oratio (1536). Izvirno latinsko
besedilo je v Corpus Reformatorum XI (Halle an der Saale, 1843), str. 298–306. Sku-
paj z nemškim prevodom (Rede vom Lob des schulischen Lebens) je v izboru: Phi-
lipp Melanchthon, Glaube und Bildung: Texte zum christlichen Humanismus, ur.
Günther R. Schmidt (Stuttgart: Reclam), 204–209. Kot pri Luthru nismo vključili
in prevedli obsežnega sklicevanja na Biblijo, je v tu uporabljenem viru izpuščeno
Melanchthonovo sklicevanje na antične vzglede in avtorje.
201
