Page 95 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 95
cvetka hedžet tÓTH
Zakaj je Friedrichu Nietzscheju uspelo misel spraviti tako daleč, da
lahko pogosto spregovori celo tam, kjer najbolj boli in kjer je očitno na-
kopičeno najhujše zlo? Je sodobna etika in nasploh etika v 20. stoletju
pokazala to sposobnost? Skozi vso zgodovino smo skoraj že obsedeno
proučevali dobro, za zlo pa nismo razvili niti pojmovnega orodja, da bi
ga znali zaznati in nanj opozarjati.
Zagledati obličje zla in postati zgovoren, ko prepoznaš krivico, iz-
govarjati jo − ta Nietzschejev zgled je ostal vse do danes, četudi se nam
nekateri njegovi nazori glede rešitev, ki jih je skušal podati, upirajo.
Nietzsche je razmišljal s kladivom v rokah, in kamor je kaj pribil, tam
tudi trajno ostaja in je primerljivo samo še s tem, kar je storil pred njim
Martin Luter. Nanj se Nietzsche zelo pogosto sklicuje.
Jezo, srd in čustva Nietzsche razume kot zdravnike življenja, saj mu
omogočajo, da sploh lahko razmišlja. Tako zelo odkritosrčno v delu
Času neprimerna premišljevanja pravi, da mu je v tem Luter vzor (Mi,
filologi), ki ga dobesedno navaja.
Luter: nimam boljšega dela kakor jezo in ljubosumnost: kajti če hočem
dobro pesniti, pisati, moliti in pridigati, tedaj moram biti jezen, tedaj se vsa
moja kri osveži, moj razum postane oster in vse nevesele misli in skušnja-
ve se umaknejo. (Nietzsche [1874] 2007, 288)
Tisti, ki samo obrača knjige in po asketsko ponižno ponavlja dogme in
prisega nanje, sploh ni zmožen misliti iz sebe. Kot da bi bil pred nami
Luter kot vzgojitelj, ki se svojemu samovoljnemu učencu Nietzscheju
lahko spoštljivo priklanja. Šele z Lutrovim Svetim pismom je ta knjiga
zrastla v nemška srca, je prepričan Nietzsche.
Iz lastnega življenja, celo samosti ustvarjena misel je divja, srdita mi-
sel. V delu Ecce homo (Kako postaneš, kar si) je Nietzsche zelo zgovo-
ren in poudarja, da njegova samost namenoma učinkuje kot »strahoten
eksp loziv«, ki ga omogoča tudi še ta ali oni vzor. Kljub temu vse izreče-
no prihaja iz Nietzschejeve notranjosti, zato je
93
Zakaj je Friedrichu Nietzscheju uspelo misel spraviti tako daleč, da
lahko pogosto spregovori celo tam, kjer najbolj boli in kjer je očitno na-
kopičeno najhujše zlo? Je sodobna etika in nasploh etika v 20. stoletju
pokazala to sposobnost? Skozi vso zgodovino smo skoraj že obsedeno
proučevali dobro, za zlo pa nismo razvili niti pojmovnega orodja, da bi
ga znali zaznati in nanj opozarjati.
Zagledati obličje zla in postati zgovoren, ko prepoznaš krivico, iz-
govarjati jo − ta Nietzschejev zgled je ostal vse do danes, četudi se nam
nekateri njegovi nazori glede rešitev, ki jih je skušal podati, upirajo.
Nietzsche je razmišljal s kladivom v rokah, in kamor je kaj pribil, tam
tudi trajno ostaja in je primerljivo samo še s tem, kar je storil pred njim
Martin Luter. Nanj se Nietzsche zelo pogosto sklicuje.
Jezo, srd in čustva Nietzsche razume kot zdravnike življenja, saj mu
omogočajo, da sploh lahko razmišlja. Tako zelo odkritosrčno v delu
Času neprimerna premišljevanja pravi, da mu je v tem Luter vzor (Mi,
filologi), ki ga dobesedno navaja.
Luter: nimam boljšega dela kakor jezo in ljubosumnost: kajti če hočem
dobro pesniti, pisati, moliti in pridigati, tedaj moram biti jezen, tedaj se vsa
moja kri osveži, moj razum postane oster in vse nevesele misli in skušnja-
ve se umaknejo. (Nietzsche [1874] 2007, 288)
Tisti, ki samo obrača knjige in po asketsko ponižno ponavlja dogme in
prisega nanje, sploh ni zmožen misliti iz sebe. Kot da bi bil pred nami
Luter kot vzgojitelj, ki se svojemu samovoljnemu učencu Nietzscheju
lahko spoštljivo priklanja. Šele z Lutrovim Svetim pismom je ta knjiga
zrastla v nemška srca, je prepričan Nietzsche.
Iz lastnega življenja, celo samosti ustvarjena misel je divja, srdita mi-
sel. V delu Ecce homo (Kako postaneš, kar si) je Nietzsche zelo zgovo-
ren in poudarja, da njegova samost namenoma učinkuje kot »strahoten
eksp loziv«, ki ga omogoča tudi še ta ali oni vzor. Kljub temu vse izreče-
no prihaja iz Nietzschejeve notranjosti, zato je
93
