Page 100 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 100
razprave, študije
rih je semiotično povzet celoten proces, se izmikajo definiciji; definirati
se da zgolj to, kar nima zgodovine« (Adorno [1968] 2016, 54; Nietzsche
[1886] 1988, 266).
Tako Adorno odločno odklanja vsako teorijo, ki se sklicuje na defi-
nicijske postopke in tradicionalno, opredeljujoče mišljenje, ki stvari or-
ganizira z določenimi predpisanimi togimi pojmi. Refleksija o družbi
strogo izključuje definiranje, in apel, ki ga je posredoval na svojih pre-
davanjih, nazorno izraža njegovo dostojanstveno pojmovanje mišljen
ja: »Če vam že na začetku zbujam nezaupanje do definiranja v filozo-
fiji, želim s tem doseči samo to, da vi, ki se ukvarjate s filozofijo, zares
postanete samostojni in avtonomni, razmišljujoči ljudje, o čemer se si-
cer vedno besediči, in da si že povsem na začetku pridete na jasno, kako
je filozofija nasprotje ravnanju uradnikov mišljenja.« (Adorno 1973, 27)
Antidefinicijska naravnanost zavezuje tudi sociologijo in temu v Uvodu
v sociologijo namenja precej pozornosti.3
Tukaj je Adorno posebej izpostavil pomen zgodovine za sociologijo,
da torej zgodovina ni le nekakšno ozadje družbenih spoznanj, temveč je
pravzaprav konstitutivna za prav vsako družbeno spoznanje, kar seveda
velja tudi za osrednji pojem, namreč pojem družbe (Adorno [1968] 2016,
54).
Zato poudarja, »da kar mora veljati kot bistvo družbenih pojavov, nam
reč bistvo v smislu bistvenega, esencialnega, v veliki meri sploh ni nič
drugega kot zgodovina, nakopičena v teh pojavih« ([1968] 2016, 254).
Mišljenje s pojmi razpira stvari, o katerih govori, vendar si jih ne pri-
lagaja, sploh pa jih ne konstituira. Prav zato, ker pojem vključuje v svoj
pomen tudi nepojmovno, zahteva Adorno pri pojmu »deiktični posto-
pek« (Adorno [1966] 1970–86, 6:24; 1973, 11). Pri tem ravnanju gre dobe-
3 Še posebej velja za humanistiko in družboslovje to, da pomena pojmov ni mogo-
če določiti z definicijo, ampak samo z eksplikacijo. V najbolj dobesednem pomenu
je definicija pojasnjevanje kakšnega pojma s pomočjo drugega pojma, kar je čista
tavtologija. Pri eksplikaciji pa gre za opredeljevanje, to je za ugotavljanje in ne za
določanje pomena. Definiranje je zato možno – kar je ugotovil že Kant – samo v
matematiki.
98
rih je semiotično povzet celoten proces, se izmikajo definiciji; definirati
se da zgolj to, kar nima zgodovine« (Adorno [1968] 2016, 54; Nietzsche
[1886] 1988, 266).
Tako Adorno odločno odklanja vsako teorijo, ki se sklicuje na defi-
nicijske postopke in tradicionalno, opredeljujoče mišljenje, ki stvari or-
ganizira z določenimi predpisanimi togimi pojmi. Refleksija o družbi
strogo izključuje definiranje, in apel, ki ga je posredoval na svojih pre-
davanjih, nazorno izraža njegovo dostojanstveno pojmovanje mišljen
ja: »Če vam že na začetku zbujam nezaupanje do definiranja v filozo-
fiji, želim s tem doseči samo to, da vi, ki se ukvarjate s filozofijo, zares
postanete samostojni in avtonomni, razmišljujoči ljudje, o čemer se si-
cer vedno besediči, in da si že povsem na začetku pridete na jasno, kako
je filozofija nasprotje ravnanju uradnikov mišljenja.« (Adorno 1973, 27)
Antidefinicijska naravnanost zavezuje tudi sociologijo in temu v Uvodu
v sociologijo namenja precej pozornosti.3
Tukaj je Adorno posebej izpostavil pomen zgodovine za sociologijo,
da torej zgodovina ni le nekakšno ozadje družbenih spoznanj, temveč je
pravzaprav konstitutivna za prav vsako družbeno spoznanje, kar seveda
velja tudi za osrednji pojem, namreč pojem družbe (Adorno [1968] 2016,
54).
Zato poudarja, »da kar mora veljati kot bistvo družbenih pojavov, nam
reč bistvo v smislu bistvenega, esencialnega, v veliki meri sploh ni nič
drugega kot zgodovina, nakopičena v teh pojavih« ([1968] 2016, 254).
Mišljenje s pojmi razpira stvari, o katerih govori, vendar si jih ne pri-
lagaja, sploh pa jih ne konstituira. Prav zato, ker pojem vključuje v svoj
pomen tudi nepojmovno, zahteva Adorno pri pojmu »deiktični posto-
pek« (Adorno [1966] 1970–86, 6:24; 1973, 11). Pri tem ravnanju gre dobe-
3 Še posebej velja za humanistiko in družboslovje to, da pomena pojmov ni mogo-
če določiti z definicijo, ampak samo z eksplikacijo. V najbolj dobesednem pomenu
je definicija pojasnjevanje kakšnega pojma s pomočjo drugega pojma, kar je čista
tavtologija. Pri eksplikaciji pa gre za opredeljevanje, to je za ugotavljanje in ne za
določanje pomena. Definiranje je zato možno – kar je ugotovil že Kant – samo v
matematiki.
98
