Page 97 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 97
cvetka hedžet tÓTH
nih refleksijah in odsevih, v pisanem vrtincu spremenljivih pojavov, tako
rekoč ponovno prepoznati; tako bo v veliki prispodobi narave nezavedno
podoživel metafizično enotnost vseh stvari in se z njeno večno vztrajnostjo
ter nujnostjo hkrati tudi sam pomiril. (Nietzsche [1980] 2016, 87)
Osebna bližina narave in ne učiti se, kako naravo podjarmiti. Z iz-
koriščevalskim in celo z zvitim preračunavanjem, prelisičenjem narave
si naravo podrejamo in etika tako ni več človekova druga narava, am-
pak postaja človekova protinarava – in v tem je eden najbolj dragoce-
nih, zelo kritičnih ničejevskih vidikov etike.
Tako je resnično izobraženemu podeljeno neprecenljivo dobro, da brez
kakršnega koli preloma lahko ostane zvest zamišljenim instinktom svoje-
ga otroštva, s čimer lahko doseže mir, enotnost, povezanost in ubranost,
česar nekdo, vzgojen za življenjski boj, ne more niti zaslutiti ([1980] 2016,
87–88).
Emancipacijski vidik izobraževanja človeka kot posameznika in celot-
ne družbe, ki ohranja svobodo, skratka izobraževanje onstran vsakršne
represije, zatiranja sebe in drugega.
Instinkt otroštva je nujno trajno negovati in to je spontanost, ki jo
praviloma vsi vzgojno-izobraževalni mehanizmi naših institucij zatrejo
v trenutku, ko prestopimo šolski prag. Zatiranje spontanosti postopoma
kopiči agresivnost, ki zato v šolah danes kljub vsej liberalizaciji narašča
in v svoji skrajni obliki predstavlja množično pobijanje. Kaznovanje po
Nietzscheju ne spada v izobraževanje in vzgojo, pojem kazni je kot ple-
vel, ki se je »bohotno razrasel po vsem svetu«, in
to norost so prignali tako daleč, da je treba kot kazen občutiti celo sámo
bivanje – zdi se, kot da bi dosedanjo vzgojo človeškega roda vodila domiš
ljija ječarjev in rabljev (Nietzsche [1881] 2004, 20).
Torej za vselej stran s takimi »vzgojnimi« prijemi.
Nietzscheja nikakor ni prepričal svet, ki je zasvojen s politiko, kajti
dejanski napredek mora biti etično utemeljen. V Somraku malikov (Kako
filozofiramo s kladivom, 1888, delo je izšlo januarja 1889) Nietzsche kar
95
nih refleksijah in odsevih, v pisanem vrtincu spremenljivih pojavov, tako
rekoč ponovno prepoznati; tako bo v veliki prispodobi narave nezavedno
podoživel metafizično enotnost vseh stvari in se z njeno večno vztrajnostjo
ter nujnostjo hkrati tudi sam pomiril. (Nietzsche [1980] 2016, 87)
Osebna bližina narave in ne učiti se, kako naravo podjarmiti. Z iz-
koriščevalskim in celo z zvitim preračunavanjem, prelisičenjem narave
si naravo podrejamo in etika tako ni več človekova druga narava, am-
pak postaja človekova protinarava – in v tem je eden najbolj dragoce-
nih, zelo kritičnih ničejevskih vidikov etike.
Tako je resnično izobraženemu podeljeno neprecenljivo dobro, da brez
kakršnega koli preloma lahko ostane zvest zamišljenim instinktom svoje-
ga otroštva, s čimer lahko doseže mir, enotnost, povezanost in ubranost,
česar nekdo, vzgojen za življenjski boj, ne more niti zaslutiti ([1980] 2016,
87–88).
Emancipacijski vidik izobraževanja človeka kot posameznika in celot-
ne družbe, ki ohranja svobodo, skratka izobraževanje onstran vsakršne
represije, zatiranja sebe in drugega.
Instinkt otroštva je nujno trajno negovati in to je spontanost, ki jo
praviloma vsi vzgojno-izobraževalni mehanizmi naših institucij zatrejo
v trenutku, ko prestopimo šolski prag. Zatiranje spontanosti postopoma
kopiči agresivnost, ki zato v šolah danes kljub vsej liberalizaciji narašča
in v svoji skrajni obliki predstavlja množično pobijanje. Kaznovanje po
Nietzscheju ne spada v izobraževanje in vzgojo, pojem kazni je kot ple-
vel, ki se je »bohotno razrasel po vsem svetu«, in
to norost so prignali tako daleč, da je treba kot kazen občutiti celo sámo
bivanje – zdi se, kot da bi dosedanjo vzgojo človeškega roda vodila domiš
ljija ječarjev in rabljev (Nietzsche [1881] 2004, 20).
Torej za vselej stran s takimi »vzgojnimi« prijemi.
Nietzscheja nikakor ni prepričal svet, ki je zasvojen s politiko, kajti
dejanski napredek mora biti etično utemeljen. V Somraku malikov (Kako
filozofiramo s kladivom, 1888, delo je izšlo januarja 1889) Nietzsche kar
95
