Page 166 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 166
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
in med teorijo in prakso zavzeto iskali nova teoretièna spoznanja (Hucbald, Guido
d’Arezzo, Gaffurio idr.) ter tako pripravili podlago za zaèetek novega veka (Zarlino,
Keppler, Lippius, pa tudi komponisti in praktiki generalnega basa), prav isti glasbeno
teoretièno-raziskovalni (Pitagorov) naboj se je iskristaliziral v (tudi znosti naklonjenem)
J. Ph. Rameauju na popolnoma nov naèin. Pitagora in za njim vsi raziskovalci vsega
tistega, kar je v svojih nedrjih imela shranjeno ‘Harmonia’, so ob boku razliènih znanosti
(matematike in astronomije) pripravili prostor, kjer je Harmonia ob J. Ph. Rameauju
postala harmonija. Na tej toèki pa se je – zaèuda – zaèetna glasbeno-teoretièna
radovednost iz tisoèletnih dvoran z imenom ‘theoria’ (tam se je stoletja pogovarjala z
matematiki in astronomi o zakonih teka planetov in mogoènih silah sozvoèij Harmoniae v
kozmosu in mikrokozmosu-èloveku), sredi novega veka naenkrat preselila v skromnejše
delavnice, kjer si – poleg slikarjev, kiparjev, pesnikov in dramatikov – zatopljena v bolj
praktièna vprašanja išèe nova pota, kakor da bi bila – mestoma – zopet èisto na zaèetku.
Po vsem tem se ne gre èuditi, da je Rameaujev navdih, ki je pognal v tek nekaj glasbenih
teoretikov (Ch.-S. Catel, A. Reicha, F.J. Fétis, H. Riemann, W. Maler, P. Hindemith idr.),
ob imperativih vsakdanje prakse in ob moèno spremenjenih (veèinoma tr no usmerjenih)
dru benih in tehnoloških razmerah, zaèel kazati znake usihanja, in je – marsikaj nakazuje
– danes iv le še znotraj praktiènih traktatov harmonij. Svoje dodaja, danes, moèan in
globalizirano nepregleden pragozd informacij. Poglobljeno raziskovanje in pa Kantov
Sapere aude! je bila doslej zmagovita pot, oz. mukotrpna a osreèujoèa ‘theoria’.
Razveseljivo pri tem je vedeti, da je – kljub tisoèletnemu naporu številnih izvrstnih
mislecev in raziskovalcev – ostalo še precej odprtih specifiènih glasbeno-teoretiènih
vprašanj. Presmisleki so tu zato še mnogokje odprti.
Zaèetek slovenskega javnega glasbenega šolstva – nov glasbeni razvoj na
Slovenskem
7. novembra 1816 je za ivel pouk glasbe na Javni glasbeni šoli pri Ljubljanski normalki.
Izobra evali so predvsem bodoèe uèitelje in ne poklicne glasbenike, izvajalce in
komponiste. Skromen šolski zaèetek, pa vendar pomemben! Do ustanovitve
konzervatorija in Akademije je bilo potrebno v Sloveniji èakati še dobro stoletje. Kljub
temu pa vemo za Ljubljano in mnoge druge slovenske kraje, da je bila glasba ves èas zelo
visoko cenjena v celotni naši domovini, v mestih in na pode elju enako, in to od
ustolièevanj karantanskih knezov na Gosposvetskem polju naprej. Academia
Phil-Harmonicorum (1701) – danes je to Slovenska filharmonija – in za njo
Filharmonièna dru ba v Ljubljani nista nastajali iz niè. Pa tudi ti dve nista bili v naši dolgi
zgodovini edini glasbeni ustanovi na Slovenskem. Stolnice, samostani in veèje upnije so
imeli ves srednji vek poleg sebe šole, kjer so za potrebe svojih zborov pouèevali tudi revne
otroke.45 Le najbolj nadarjeni so se prebili tudi v svet, kot lahko še danes obèudujemo
osebe kot so, Balthasar Praspergius (pisec glasbenega traktata), Jurij Slatkonja in Jakob
Handl Gallus, kasneje Janez K. Dolar idr. – èe omenimo le glasbenike.
45 Prim. ukaz 3. Lateranskega koncila, Rim-Lateran, leta 1179, 18. kanon.
166
in med teorijo in prakso zavzeto iskali nova teoretièna spoznanja (Hucbald, Guido
d’Arezzo, Gaffurio idr.) ter tako pripravili podlago za zaèetek novega veka (Zarlino,
Keppler, Lippius, pa tudi komponisti in praktiki generalnega basa), prav isti glasbeno
teoretièno-raziskovalni (Pitagorov) naboj se je iskristaliziral v (tudi znosti naklonjenem)
J. Ph. Rameauju na popolnoma nov naèin. Pitagora in za njim vsi raziskovalci vsega
tistega, kar je v svojih nedrjih imela shranjeno ‘Harmonia’, so ob boku razliènih znanosti
(matematike in astronomije) pripravili prostor, kjer je Harmonia ob J. Ph. Rameauju
postala harmonija. Na tej toèki pa se je – zaèuda – zaèetna glasbeno-teoretièna
radovednost iz tisoèletnih dvoran z imenom ‘theoria’ (tam se je stoletja pogovarjala z
matematiki in astronomi o zakonih teka planetov in mogoènih silah sozvoèij Harmoniae v
kozmosu in mikrokozmosu-èloveku), sredi novega veka naenkrat preselila v skromnejše
delavnice, kjer si – poleg slikarjev, kiparjev, pesnikov in dramatikov – zatopljena v bolj
praktièna vprašanja išèe nova pota, kakor da bi bila – mestoma – zopet èisto na zaèetku.
Po vsem tem se ne gre èuditi, da je Rameaujev navdih, ki je pognal v tek nekaj glasbenih
teoretikov (Ch.-S. Catel, A. Reicha, F.J. Fétis, H. Riemann, W. Maler, P. Hindemith idr.),
ob imperativih vsakdanje prakse in ob moèno spremenjenih (veèinoma tr no usmerjenih)
dru benih in tehnoloških razmerah, zaèel kazati znake usihanja, in je – marsikaj nakazuje
– danes iv le še znotraj praktiènih traktatov harmonij. Svoje dodaja, danes, moèan in
globalizirano nepregleden pragozd informacij. Poglobljeno raziskovanje in pa Kantov
Sapere aude! je bila doslej zmagovita pot, oz. mukotrpna a osreèujoèa ‘theoria’.
Razveseljivo pri tem je vedeti, da je – kljub tisoèletnemu naporu številnih izvrstnih
mislecev in raziskovalcev – ostalo še precej odprtih specifiènih glasbeno-teoretiènih
vprašanj. Presmisleki so tu zato še mnogokje odprti.
Zaèetek slovenskega javnega glasbenega šolstva – nov glasbeni razvoj na
Slovenskem
7. novembra 1816 je za ivel pouk glasbe na Javni glasbeni šoli pri Ljubljanski normalki.
Izobra evali so predvsem bodoèe uèitelje in ne poklicne glasbenike, izvajalce in
komponiste. Skromen šolski zaèetek, pa vendar pomemben! Do ustanovitve
konzervatorija in Akademije je bilo potrebno v Sloveniji èakati še dobro stoletje. Kljub
temu pa vemo za Ljubljano in mnoge druge slovenske kraje, da je bila glasba ves èas zelo
visoko cenjena v celotni naši domovini, v mestih in na pode elju enako, in to od
ustolièevanj karantanskih knezov na Gosposvetskem polju naprej. Academia
Phil-Harmonicorum (1701) – danes je to Slovenska filharmonija – in za njo
Filharmonièna dru ba v Ljubljani nista nastajali iz niè. Pa tudi ti dve nista bili v naši dolgi
zgodovini edini glasbeni ustanovi na Slovenskem. Stolnice, samostani in veèje upnije so
imeli ves srednji vek poleg sebe šole, kjer so za potrebe svojih zborov pouèevali tudi revne
otroke.45 Le najbolj nadarjeni so se prebili tudi v svet, kot lahko še danes obèudujemo
osebe kot so, Balthasar Praspergius (pisec glasbenega traktata), Jurij Slatkonja in Jakob
Handl Gallus, kasneje Janez K. Dolar idr. – èe omenimo le glasbenike.
45 Prim. ukaz 3. Lateranskega koncila, Rim-Lateran, leta 1179, 18. kanon.
166
