Page 161 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 161
Ivan Florjanc, HARMONIJA – OD TRAKTATOV DO UÈBENIKOV V SLOVENŠÈINI
danes. Poimenovanje tega novega predmeta ni nakljuèno, saj je dejansko prav generalni
bas prevzemal vlogo skritega nosilca raznolikih izvajalskih pobud, ki so – po Boetijevo –
razliène prvine v skladbi zdru evale v skladno celoto: naloga in vloga vsebin antiènega
izraza harmonia sta tako ostali nespremenjeni. Pa tudi glasbeni predmet, ki je iz tega
umetniškega in intelektualenega napora nastal, ni mogel prejeti drugaènega poimenovanja
kot ‘harmonija’.
Harmonija v 18. in 19. stol. – od Rameaujevega traktata do uèbenikov harmonije v
novem javnem glasbenem šolskem sistemu ob in po francoski revoluciji
Kakor pri nastajanju in uvajanju uènega predmeta harmonije v evropske glasbene šolske
sisteme ne moremo mimo Jean Philipp Remeauja, tako ne moremo mimo francoske
revolucije pri naèrtovanju in postavljanju vsem dostopnega javnega glasbenega šolskega
sistema. Obojega se moramo v naši razpravi vsaj na kratko dotakniti. Tukaj ni prostor za
izèrpno obravnavo enega in drugega. Zaradi velikega vpliva na kasnejše poti razvoja na
obeh podroèjih – Rameaujev traktat, ki mu sledijo uèbeniki harmonije, in glasbeni šolski
sistem – moramo na kratko izpostaviti bistvene premike. Oboje se vsaj posredno dotika
tudi slovenskega prostora in je doloèalo postavitev in razvoj javnega glasbenega šolstva v
vsej vertikali.
Traité de L’Harmonie reduite a ses Principes naturels en quatre livres Jeana Philipp
Remeauja pomeni eno od zelo velikih prelomnic v zgodovini teoretiènega dojemanja
glasbe. Njegov traktat je imel obenem tudi moèan praktièen vpliv na skladanje in na
pouèevanje glasbe v 19. in 20. stoletju. Kljub temu, da njegov sistem danes poznajo le zelo
redki glasbeni uèitelji harmonije, ki npr. ob pojem ‘sixte ajoutée’ takoj dodajo svojilni
zaimek ‘Rameaujeva’, pa le redki poznajo Rameaujev sistem harmonije vsaj v bistvenih
obrisih, skoraj nihèe pa poglobljeno. Npr. le redki tudi akademsko izbra eni glasbeniki
vedo, da splošno znana ‘Rameaujeva sixte ajoutée’, ali pa na videz vsem samoumevno
razumljiva izraza ‘dominanta’ in ‘subdominanta’ ipd., vsebujejo pri Rameauju
popolnoma drugaène pomene, kot jih navajajo in pojasnjujejo uèbeniki harmonije 19., 20.
in 21. stol.. Èeprav ne gre za subtilnosti, pa takšni uvidi veèinoma e presegajo splošno
znanje uèiteljev tega predmeta, kaj šele dijakov ali študentov.
Rameau je e s prvim izrazom v naslovu – Traité, ki v francošèini vse do danes ohranja
zgodovinski spomin na pomene svoje latinske starodavnosti – jasno nakazal, da je elel
osredotoèeno ‘zgrabiti, vzeti v roke, pretipati, vzeti v pretres in raziskati’ (lat. tractare)
poseben vidik zvoènih dogajanj. Z drugim izrazom ‘de Harmonie’, ki prvega natanèneje
doloèa in ga je tudi skrbno premišljeno izbral, pa je Rameau v eni besedi oznaèil
semantièno polje svojih raziskav, ugotovitev in izsledkov, pa tudi semantièno polje
svojega celotnega raziskovalnega sistema, ki je proniknil v osrèja tedanjega evropskega
(baroènega) kompozicijskega glasbenega dogajanja. Naš precej dolg uvodni del v to
razpravo dobiva tu svoj smisel, saj nam lahko sedaj omogoèa izèrpen in jasen kljuè do
bistva Rameaujevega sistema, ki je zaklenjen v njegovem Traité de L’Harmonie. V katero
smer je elel Rameau razmišljati, kakšne so bile njegove predpostavke in izhodišèa, v
161
danes. Poimenovanje tega novega predmeta ni nakljuèno, saj je dejansko prav generalni
bas prevzemal vlogo skritega nosilca raznolikih izvajalskih pobud, ki so – po Boetijevo –
razliène prvine v skladbi zdru evale v skladno celoto: naloga in vloga vsebin antiènega
izraza harmonia sta tako ostali nespremenjeni. Pa tudi glasbeni predmet, ki je iz tega
umetniškega in intelektualenega napora nastal, ni mogel prejeti drugaènega poimenovanja
kot ‘harmonija’.
Harmonija v 18. in 19. stol. – od Rameaujevega traktata do uèbenikov harmonije v
novem javnem glasbenem šolskem sistemu ob in po francoski revoluciji
Kakor pri nastajanju in uvajanju uènega predmeta harmonije v evropske glasbene šolske
sisteme ne moremo mimo Jean Philipp Remeauja, tako ne moremo mimo francoske
revolucije pri naèrtovanju in postavljanju vsem dostopnega javnega glasbenega šolskega
sistema. Obojega se moramo v naši razpravi vsaj na kratko dotakniti. Tukaj ni prostor za
izèrpno obravnavo enega in drugega. Zaradi velikega vpliva na kasnejše poti razvoja na
obeh podroèjih – Rameaujev traktat, ki mu sledijo uèbeniki harmonije, in glasbeni šolski
sistem – moramo na kratko izpostaviti bistvene premike. Oboje se vsaj posredno dotika
tudi slovenskega prostora in je doloèalo postavitev in razvoj javnega glasbenega šolstva v
vsej vertikali.
Traité de L’Harmonie reduite a ses Principes naturels en quatre livres Jeana Philipp
Remeauja pomeni eno od zelo velikih prelomnic v zgodovini teoretiènega dojemanja
glasbe. Njegov traktat je imel obenem tudi moèan praktièen vpliv na skladanje in na
pouèevanje glasbe v 19. in 20. stoletju. Kljub temu, da njegov sistem danes poznajo le zelo
redki glasbeni uèitelji harmonije, ki npr. ob pojem ‘sixte ajoutée’ takoj dodajo svojilni
zaimek ‘Rameaujeva’, pa le redki poznajo Rameaujev sistem harmonije vsaj v bistvenih
obrisih, skoraj nihèe pa poglobljeno. Npr. le redki tudi akademsko izbra eni glasbeniki
vedo, da splošno znana ‘Rameaujeva sixte ajoutée’, ali pa na videz vsem samoumevno
razumljiva izraza ‘dominanta’ in ‘subdominanta’ ipd., vsebujejo pri Rameauju
popolnoma drugaène pomene, kot jih navajajo in pojasnjujejo uèbeniki harmonije 19., 20.
in 21. stol.. Èeprav ne gre za subtilnosti, pa takšni uvidi veèinoma e presegajo splošno
znanje uèiteljev tega predmeta, kaj šele dijakov ali študentov.
Rameau je e s prvim izrazom v naslovu – Traité, ki v francošèini vse do danes ohranja
zgodovinski spomin na pomene svoje latinske starodavnosti – jasno nakazal, da je elel
osredotoèeno ‘zgrabiti, vzeti v roke, pretipati, vzeti v pretres in raziskati’ (lat. tractare)
poseben vidik zvoènih dogajanj. Z drugim izrazom ‘de Harmonie’, ki prvega natanèneje
doloèa in ga je tudi skrbno premišljeno izbral, pa je Rameau v eni besedi oznaèil
semantièno polje svojih raziskav, ugotovitev in izsledkov, pa tudi semantièno polje
svojega celotnega raziskovalnega sistema, ki je proniknil v osrèja tedanjega evropskega
(baroènega) kompozicijskega glasbenega dogajanja. Naš precej dolg uvodni del v to
razpravo dobiva tu svoj smisel, saj nam lahko sedaj omogoèa izèrpen in jasen kljuè do
bistva Rameaujevega sistema, ki je zaklenjen v njegovem Traité de L’Harmonie. V katero
smer je elel Rameau razmišljati, kakšne so bile njegove predpostavke in izhodišèa, v
161