Page 164 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 164
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
V. F. Rey, H. F. M. Langlé). Malo globlje glasbeno-teoretiène premisleke pa spro ijo
njegovi uvidi ob znanih ‘prepirih o Rameaujevih teorijah’ ok. leta 1800 v Parizu. Po
paradoksu so pripomogli k malce bolj poglobljenemu študiju njegovega sistema.
Dodatno pa je k širitvi pripomogel še en dogodek. Leta 1784 je ustanovljen pariški
konservatorij najprej z imenom École royale de chant et de déclamation, ki pa polneje
za ivi šele ob francoski revoluciji: 3. avgusta 1795 so preprosto spremenili Kraljevemu
konservatoriju ime v Conservatoire de Musique, hkrati pa so kar z istim profesorskim
osebjem nadaljevali delo naprej. Conservatoire de Musique de Paris postane tako
neprisiljeno edina pristojna ustanova za usmerjanje in celo doloèanje vsebin glasbenega
izobra evanja po vseh drugih konservatorijih v Franciji. Rameaujevi uvidi – èeprav v
deloma spremenjeni obliki in prirejeni didaktiènim zahtevam pouèevanja harmonije
znotraj šolskega sistema – vstopijo v programe redne uène snovi uèbenikov na francoskih
konservatorijih. Traité d’harmonie, ki ga je napisal mladi profesor Charles-Simon Catel,
je bil sprejet kot temeljni uèbenik na pariškem konservatoriju leta 1802. S tem je – sicer le
posredno – tudi Rameau vstopil v uradni francoski šolski prostor. Kasneje ob npr. F. J.
Fétisu so se Rameaujevi principi v prilagojenih oblikah samo še okrepili v uradnih
uèbenikih (npr. lep primer je lahko razlaga dominantnega nonakorda kot accord par
supposition, ni pa edini).
Ob tem pa smo se e globoko doktaknili tistega, kar smo eleli v tem poglavju posebej
izpostaviti: namreè e omenjeno novo dru beno dogajanje, ki je nastalo ob francoski
revoluciji in po njej. Gre za entuziazem in uvedbo brezplaènega glasbenega šolstva. Kar je
kapetan B. Sarrette kot kapelnik Nacionalne godbe naèrtoval e leta 1792 (namreè École
gratuite de musique), je lahko uresnièil šele leta 1795 z ustanovitvijo Conservatoire de
Musique. Idealistièno idealizirani zanos novih idej o liberté, égalité, fraternité, pa tudi o
»la divinité de la République est la liberté, son temple est l’Univers; c’est sous la vote
céleste que doit se célébrer son culte«40 in podobne vznesene misli so spro ili to, kar se je
malo zatem zgodilo tudi v Ljubljani leta 1816. Ideje, ki so se ob in po francoski revoluciji
moèno zakoreninile v splošno dru beno zavest širokih ljudskih mno ic, so bile ideje
razsvetljencev. Znana Kantova razlaga iz leta 1784 na vprašanje: »Was ist Aufklärung?«
govori o polnoletnosti èloveka/ljudi (»naturaliter maiorennes«), ki naj si drznejo misliti s
svojo glavo (»Sapere aude!«). Bila je in na nek naèin ostala še vedno del splošnega
èutenja v Evropi, danes pa tudi v globaliziranem svetu. Pravica do znanja in dol nost
uèenih, da ga posredujejo, je postalo moralni imperativ, ki so se mu le redki hoteli izogniti.
Izobra evanje kot dol nost ‘biti polnoleten’, ‘naturaliter maior’ je pomenilo skrb za
osebno in dru beno skupno dobro. Velik razcvet javnega glasbenega šolstva v Franciji in
drugje po Evropi je vzniknil iz vsega tega idejnega vrvenja, kjer sta se novo in tudi staro
zmesila v plodovit humus. Pariz je tudi ob spremenjenih dru benih razmerah zopet
pridobil sloves tistega kraja, kjer je bilo vsakemu dr avljanu omogoèeno vrhunsko
glasbeno znanje v javnih šolskih ustanovah. Franz Liszt je z oèetom in materjo še kot
40 Izrekel kapelnik B. Sarrette. V: Pierre, C., Le Conservatoire national de Musique et de Déclamation.
Documents. Paris 1900, str. 90.
164
V. F. Rey, H. F. M. Langlé). Malo globlje glasbeno-teoretiène premisleke pa spro ijo
njegovi uvidi ob znanih ‘prepirih o Rameaujevih teorijah’ ok. leta 1800 v Parizu. Po
paradoksu so pripomogli k malce bolj poglobljenemu študiju njegovega sistema.
Dodatno pa je k širitvi pripomogel še en dogodek. Leta 1784 je ustanovljen pariški
konservatorij najprej z imenom École royale de chant et de déclamation, ki pa polneje
za ivi šele ob francoski revoluciji: 3. avgusta 1795 so preprosto spremenili Kraljevemu
konservatoriju ime v Conservatoire de Musique, hkrati pa so kar z istim profesorskim
osebjem nadaljevali delo naprej. Conservatoire de Musique de Paris postane tako
neprisiljeno edina pristojna ustanova za usmerjanje in celo doloèanje vsebin glasbenega
izobra evanja po vseh drugih konservatorijih v Franciji. Rameaujevi uvidi – èeprav v
deloma spremenjeni obliki in prirejeni didaktiènim zahtevam pouèevanja harmonije
znotraj šolskega sistema – vstopijo v programe redne uène snovi uèbenikov na francoskih
konservatorijih. Traité d’harmonie, ki ga je napisal mladi profesor Charles-Simon Catel,
je bil sprejet kot temeljni uèbenik na pariškem konservatoriju leta 1802. S tem je – sicer le
posredno – tudi Rameau vstopil v uradni francoski šolski prostor. Kasneje ob npr. F. J.
Fétisu so se Rameaujevi principi v prilagojenih oblikah samo še okrepili v uradnih
uèbenikih (npr. lep primer je lahko razlaga dominantnega nonakorda kot accord par
supposition, ni pa edini).
Ob tem pa smo se e globoko doktaknili tistega, kar smo eleli v tem poglavju posebej
izpostaviti: namreè e omenjeno novo dru beno dogajanje, ki je nastalo ob francoski
revoluciji in po njej. Gre za entuziazem in uvedbo brezplaènega glasbenega šolstva. Kar je
kapetan B. Sarrette kot kapelnik Nacionalne godbe naèrtoval e leta 1792 (namreè École
gratuite de musique), je lahko uresnièil šele leta 1795 z ustanovitvijo Conservatoire de
Musique. Idealistièno idealizirani zanos novih idej o liberté, égalité, fraternité, pa tudi o
»la divinité de la République est la liberté, son temple est l’Univers; c’est sous la vote
céleste que doit se célébrer son culte«40 in podobne vznesene misli so spro ili to, kar se je
malo zatem zgodilo tudi v Ljubljani leta 1816. Ideje, ki so se ob in po francoski revoluciji
moèno zakoreninile v splošno dru beno zavest širokih ljudskih mno ic, so bile ideje
razsvetljencev. Znana Kantova razlaga iz leta 1784 na vprašanje: »Was ist Aufklärung?«
govori o polnoletnosti èloveka/ljudi (»naturaliter maiorennes«), ki naj si drznejo misliti s
svojo glavo (»Sapere aude!«). Bila je in na nek naèin ostala še vedno del splošnega
èutenja v Evropi, danes pa tudi v globaliziranem svetu. Pravica do znanja in dol nost
uèenih, da ga posredujejo, je postalo moralni imperativ, ki so se mu le redki hoteli izogniti.
Izobra evanje kot dol nost ‘biti polnoleten’, ‘naturaliter maior’ je pomenilo skrb za
osebno in dru beno skupno dobro. Velik razcvet javnega glasbenega šolstva v Franciji in
drugje po Evropi je vzniknil iz vsega tega idejnega vrvenja, kjer sta se novo in tudi staro
zmesila v plodovit humus. Pariz je tudi ob spremenjenih dru benih razmerah zopet
pridobil sloves tistega kraja, kjer je bilo vsakemu dr avljanu omogoèeno vrhunsko
glasbeno znanje v javnih šolskih ustanovah. Franz Liszt je z oèetom in materjo še kot
40 Izrekel kapelnik B. Sarrette. V: Pierre, C., Le Conservatoire national de Musique et de Déclamation.
Documents. Paris 1900, str. 90.
164
