Page 163 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 163
Ivan Florjanc, HARMONIJA – OD TRAKTATOV DO UÈBENIKOV V SLOVENŠÈINI
drugi pa IV.). S tem smo nakazali samo majhen izsek posebnosti, ki jih skrivajo vsebine
njegovega – in lahko reèemo morda – edinega izvirnega novodobnega traktata harmonije,
ki si lahko zaslu i ta naziv. Povedano nam nakazuje obrise principov Rameaujevega
tonalnega sistema: veri enje disonanc v akordih, menjave kakovosti zvoka so odvisne (1)
od te nje disonance po razvezu in (2) te nja nepopolnih konsonanc k popolnim. V tem so
zaznavne usedline principov kontrapukta od 14. do 17. stoletja. Tudi na drugih mestih se
navezuje na izsledke in znanja preteklih dob, ki jih nato poka e v novi luèi, da jih
obèutimo kot nekaj povsem novega, izvirnega. Vendar v Rameauju ni preloma s tradicijo
(kot npr. pri Schömbergovi dodekafoniji, èeprav sam preloma ni ne naèrtoval ne elel), ni
revolucionarnih preobratov, ki bi bili sami sebi namen. Iz takšnih in podobnih razlogov
smo Rameaujev preobrat v sistemu tonalne harmonije – kljub izjemni izvirnosti in
novostim, ki jih vsebuje – oznaèili za evolucijskega in ne revolucionarnega.
Èe na kratko povzamemo nekaj izvirnih premikov v Rameaujevem nauku harmonije,
lahko strnemo takole: (1) Doloèanje temeljnega tona (fondamental, son fondamental) v
nekem pljubnem akordu zavisi od izvora ali pa od vloge-funkcije akorda v glasbeni
povedi. (2) V nekem accord fondamental, ki je lahko tro- ali èetverozvok, je najni ji ton
istoveten s temeljnim tonom. (3) V drugi vrsti akordov – accords par supposition
(disonantni akordi štirih ali veè tonov) – pa je bil temeljni ton bistveno razlièen od
najni jega tona v basu. (4) V zmanjšanih akordih na VII. zvišani stopnji molove lestvice –
accords par emprunt38 (‘akord z domnevnim tonom’) – temeljnega tona ne slišimo,
marveè ga le domnevamo (oz. izposodimo) na V. stopnji lestvice. (5) Še bolj je zapleteno
zaznavanje temeljnega tona akordov, kadar se gibljejo akordi v basu po sekundah
navzgor; v tem primeru Rameau privzema ton ‘v najem’ (par emprunt), ki pa ne zazveni.39
Zanimivo je, da veliko izvirnih Rameaujevih uvidov sreèamo v razdrobljeni in vèasih
neupravièeno absolutizirani obliki (in brez ustreznih teoretiènih dokazov) po praktiènih
uèbenikih 19. predvsem pa 20. stoletja. V veliko primerih si razni avtorji lastijo
oèetovstvo nad “iznajdbo”, vendar takoj, ko vsebino pregledamo globlje, vidimo, da gre
za izpeljave doloèenih Rameaujevevih uvidov, ki so v poltretjem stoletju zakro ile na
anonimen naèin po številnih uèbenikih, kjer Rameauja pri doloèenih trditvah niti ne
omenjajo veè. Kljub ostrim napadom, ki jih je Rameau do ivljal e v svojem ivljenju, po
smrti pa je bilo še bolj srditih napadov dele no njegovo delo, je njegov sistem ostal trdno
na nogah. Napadi so se veèinoma nanašali na ta ali oni ozek vidik Rameaujevega sistema,
sistema kot celote pa se ni lotil nihèe. Njegova misel je tako postala skupno dobro zadnjih
dvesto let.
Prvo omembo Rameauja najdemo v leksikonih po Evropi e leta 1732 v Musicalisches
Lexicon J. G. Walterja. V splošno zavest pa je v nemški prostor prodrl z manjšim
zamikom, enako tudi v italijanski in španski. Moèan vpliv dose ejo Rameaujevi
harmonski uvidi e kar v 18. stoletju v sami Franciji, kjer se njegovi uvidi pojavijo zlasti v
obliki povzetkov pri pisanju uèbenikov (Abbé P.J. Roussier, Ch. Gauzargues, F. Petrini,
38 »Emprunt. C’est un terme nouveau dans la pratique, par lequel on distingue un certain genre d’Accords,
qui ne peut se pratiquer que dans les Tons mineurs«. Rameau, J. Ph., 1722. Traité de L’Harmonie, livre
second, XII. poglavje, Paris: Ballard, str. 79.
39 Glej Groth R., Die französische Kompositionslehre des 19. Jahrhunderts, Wiesbaden, 1983, str. 27sl..
163
drugi pa IV.). S tem smo nakazali samo majhen izsek posebnosti, ki jih skrivajo vsebine
njegovega – in lahko reèemo morda – edinega izvirnega novodobnega traktata harmonije,
ki si lahko zaslu i ta naziv. Povedano nam nakazuje obrise principov Rameaujevega
tonalnega sistema: veri enje disonanc v akordih, menjave kakovosti zvoka so odvisne (1)
od te nje disonance po razvezu in (2) te nja nepopolnih konsonanc k popolnim. V tem so
zaznavne usedline principov kontrapukta od 14. do 17. stoletja. Tudi na drugih mestih se
navezuje na izsledke in znanja preteklih dob, ki jih nato poka e v novi luèi, da jih
obèutimo kot nekaj povsem novega, izvirnega. Vendar v Rameauju ni preloma s tradicijo
(kot npr. pri Schömbergovi dodekafoniji, èeprav sam preloma ni ne naèrtoval ne elel), ni
revolucionarnih preobratov, ki bi bili sami sebi namen. Iz takšnih in podobnih razlogov
smo Rameaujev preobrat v sistemu tonalne harmonije – kljub izjemni izvirnosti in
novostim, ki jih vsebuje – oznaèili za evolucijskega in ne revolucionarnega.
Èe na kratko povzamemo nekaj izvirnih premikov v Rameaujevem nauku harmonije,
lahko strnemo takole: (1) Doloèanje temeljnega tona (fondamental, son fondamental) v
nekem pljubnem akordu zavisi od izvora ali pa od vloge-funkcije akorda v glasbeni
povedi. (2) V nekem accord fondamental, ki je lahko tro- ali èetverozvok, je najni ji ton
istoveten s temeljnim tonom. (3) V drugi vrsti akordov – accords par supposition
(disonantni akordi štirih ali veè tonov) – pa je bil temeljni ton bistveno razlièen od
najni jega tona v basu. (4) V zmanjšanih akordih na VII. zvišani stopnji molove lestvice –
accords par emprunt38 (‘akord z domnevnim tonom’) – temeljnega tona ne slišimo,
marveè ga le domnevamo (oz. izposodimo) na V. stopnji lestvice. (5) Še bolj je zapleteno
zaznavanje temeljnega tona akordov, kadar se gibljejo akordi v basu po sekundah
navzgor; v tem primeru Rameau privzema ton ‘v najem’ (par emprunt), ki pa ne zazveni.39
Zanimivo je, da veliko izvirnih Rameaujevih uvidov sreèamo v razdrobljeni in vèasih
neupravièeno absolutizirani obliki (in brez ustreznih teoretiènih dokazov) po praktiènih
uèbenikih 19. predvsem pa 20. stoletja. V veliko primerih si razni avtorji lastijo
oèetovstvo nad “iznajdbo”, vendar takoj, ko vsebino pregledamo globlje, vidimo, da gre
za izpeljave doloèenih Rameaujevevih uvidov, ki so v poltretjem stoletju zakro ile na
anonimen naèin po številnih uèbenikih, kjer Rameauja pri doloèenih trditvah niti ne
omenjajo veè. Kljub ostrim napadom, ki jih je Rameau do ivljal e v svojem ivljenju, po
smrti pa je bilo še bolj srditih napadov dele no njegovo delo, je njegov sistem ostal trdno
na nogah. Napadi so se veèinoma nanašali na ta ali oni ozek vidik Rameaujevega sistema,
sistema kot celote pa se ni lotil nihèe. Njegova misel je tako postala skupno dobro zadnjih
dvesto let.
Prvo omembo Rameauja najdemo v leksikonih po Evropi e leta 1732 v Musicalisches
Lexicon J. G. Walterja. V splošno zavest pa je v nemški prostor prodrl z manjšim
zamikom, enako tudi v italijanski in španski. Moèan vpliv dose ejo Rameaujevi
harmonski uvidi e kar v 18. stoletju v sami Franciji, kjer se njegovi uvidi pojavijo zlasti v
obliki povzetkov pri pisanju uèbenikov (Abbé P.J. Roussier, Ch. Gauzargues, F. Petrini,
38 »Emprunt. C’est un terme nouveau dans la pratique, par lequel on distingue un certain genre d’Accords,
qui ne peut se pratiquer que dans les Tons mineurs«. Rameau, J. Ph., 1722. Traité de L’Harmonie, livre
second, XII. poglavje, Paris: Ballard, str. 79.
39 Glej Groth R., Die französische Kompositionslehre des 19. Jahrhunderts, Wiesbaden, 1983, str. 27sl..
163
