Page 18 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 18
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Pri nadaljevanju projekta so me podpirali, poleg notranje motivacije in odgovornosti,
predvsem uèenci, ki so glasbeni pouk eleli, potrebovali in s katerimi sem e v zaèetnih
tednih našla iskren stik. Za vselej so ostala zapisana v meni tudi imena takratnih razrednih
uèiteljic (na vseh štirih šolah), ki so zavzeto sodelovale in sledile glasbenim uram;
pravzaprav so mi jih rade prepušèale zaradi manjšega zaupanja v svojo glasbeno
usposobljenost. Nesebièno so mi odpirale vpogled v celostno podobo osnovnošolskega
pouka in tedaj aktualne tedenske uèno-vzgojne enote na ni ji stopnji. Sicer pa mi je
strokovno in moralno oporo vseskozi omogoèala celotna osnovna šola Toneta Èufarja, ki
je bila odprta za novosti in sodelovanje. Posebej nas je motivirala medpredmetna
povezava, ki jo glasba v svoji raznovrstnosti dejavnosti ter oblikovnih in snovnih vsebin
spontano podpira.
Potrebna študijska gradiva, zglede in kontakte sem si zagotavljala po lastnih mo nostih in
po tej poti odkrivala tako potrebna pedagoška znanja kot tudi napredne koncepte glasbene
vzgoje, ki so jih zastavili pomembni glasbeni pedagogi in posamezna okolja (Orff,
Kodaly, Dalcroze, Waldorfska šola, Willems, pedagogika Marie Montessori …). Na
Filozofski fakulteti sem obiskovala izbor pedagoških predmetov, Orff mi je odkrival
naèelo elementarne povezave govora, glasbe in plesa, Kodaly elementarno vokalno šolo
in pomen veèglasja, Dalcroze ritmièno gimnastiko kot zvezo ritma, solffeggia in
improvizacije. Znotraj Waldorfske šole me je prevzelo zavzemanje za nepretrgano
ukvarjanje z umetnostjo uèiteljev in uèencev, še zlasti pa znaèilna evritmija kot vizualni
govor oziroma vizualna glasba, pa tudi muziciranje v obliki petja in instrumentalne igre.
Skladno z otrokovimi razvojnimi stadiji sem bila pozorna na procese opismenjevanja, ki
vodijo od slike do simbolov, ob èemer so se zastavljala podobna vprašanja tudi znotraj
notnih zapisov. V italijanskem Vidmu sem prvikrat naletela na Willemsova filozofska
dognanja o glasbeni umetnosti, zatem pa tudi na psihološko utemeljen koncept zgodnjega
glasbenega uèenja ter sistematike skupnega predmeta, ki uèencem postopno odkriva
glasbeni jezik in jih usmerja v individualno izbiro instrumentov. V istem okolju sem
spoznala tudi pedagogiko Marie Montessori, znotraj katere so me zanimali naèin vzgoje
melodiènega posluha, pozorne zaznave, specifièni pristop v glasbenem opismenjevanju
ter upoštevanje posameznikovih interesov za glasbene dejavnosti. Prek razliènih vzorov,
izkušenj in lastne aktivnosti sem postopno dograjevala uène ure v kompleksno zastavljene
enote – kompozicije glasbenih dejavnosti in vsebin, ki sem jih z uèenci o ivljala z
metodami, med katerimi je prevladovalo ustvarjalno uèenje. Ob tem sem se spreminjala v
razmišljajoèega praktika, pridobivala sem potrebno samozavest, kritiènost in
profesionalno avtonomijo.
Izvedbeno znaèilnost projekta v urah odprtega tipa je vse obdobje dokazovala stalna
prisotnost uèiteljic. Za veèje skupine uèiteljev iz posameznih organizacijskih enot so bile
organizirane posebne hospitacije, ob spremstvu metodikov so potekale za dijake Srednje
glasbene šole in koprskega uèiteljišèa in še zlasti za študente razliènih oddelkov
Pedagoške akademije. Posebej so mi ostali v spominu samoiniciativni obiski in stiki s
starši uèencev, mladinskimi knji evniki (Ela Peroci, Branka Jurca, Gitica Jakopin, France
Bevk …), domaèimi in tujimi skladatelji (Pavel Šivic, Vilko Ukmar, Primo Ramovš,
Janez Bitenc, Robert Scholum, predstavniki Društva jugoslovanskih skladateljev …),
18
Pri nadaljevanju projekta so me podpirali, poleg notranje motivacije in odgovornosti,
predvsem uèenci, ki so glasbeni pouk eleli, potrebovali in s katerimi sem e v zaèetnih
tednih našla iskren stik. Za vselej so ostala zapisana v meni tudi imena takratnih razrednih
uèiteljic (na vseh štirih šolah), ki so zavzeto sodelovale in sledile glasbenim uram;
pravzaprav so mi jih rade prepušèale zaradi manjšega zaupanja v svojo glasbeno
usposobljenost. Nesebièno so mi odpirale vpogled v celostno podobo osnovnošolskega
pouka in tedaj aktualne tedenske uèno-vzgojne enote na ni ji stopnji. Sicer pa mi je
strokovno in moralno oporo vseskozi omogoèala celotna osnovna šola Toneta Èufarja, ki
je bila odprta za novosti in sodelovanje. Posebej nas je motivirala medpredmetna
povezava, ki jo glasba v svoji raznovrstnosti dejavnosti ter oblikovnih in snovnih vsebin
spontano podpira.
Potrebna študijska gradiva, zglede in kontakte sem si zagotavljala po lastnih mo nostih in
po tej poti odkrivala tako potrebna pedagoška znanja kot tudi napredne koncepte glasbene
vzgoje, ki so jih zastavili pomembni glasbeni pedagogi in posamezna okolja (Orff,
Kodaly, Dalcroze, Waldorfska šola, Willems, pedagogika Marie Montessori …). Na
Filozofski fakulteti sem obiskovala izbor pedagoških predmetov, Orff mi je odkrival
naèelo elementarne povezave govora, glasbe in plesa, Kodaly elementarno vokalno šolo
in pomen veèglasja, Dalcroze ritmièno gimnastiko kot zvezo ritma, solffeggia in
improvizacije. Znotraj Waldorfske šole me je prevzelo zavzemanje za nepretrgano
ukvarjanje z umetnostjo uèiteljev in uèencev, še zlasti pa znaèilna evritmija kot vizualni
govor oziroma vizualna glasba, pa tudi muziciranje v obliki petja in instrumentalne igre.
Skladno z otrokovimi razvojnimi stadiji sem bila pozorna na procese opismenjevanja, ki
vodijo od slike do simbolov, ob èemer so se zastavljala podobna vprašanja tudi znotraj
notnih zapisov. V italijanskem Vidmu sem prvikrat naletela na Willemsova filozofska
dognanja o glasbeni umetnosti, zatem pa tudi na psihološko utemeljen koncept zgodnjega
glasbenega uèenja ter sistematike skupnega predmeta, ki uèencem postopno odkriva
glasbeni jezik in jih usmerja v individualno izbiro instrumentov. V istem okolju sem
spoznala tudi pedagogiko Marie Montessori, znotraj katere so me zanimali naèin vzgoje
melodiènega posluha, pozorne zaznave, specifièni pristop v glasbenem opismenjevanju
ter upoštevanje posameznikovih interesov za glasbene dejavnosti. Prek razliènih vzorov,
izkušenj in lastne aktivnosti sem postopno dograjevala uène ure v kompleksno zastavljene
enote – kompozicije glasbenih dejavnosti in vsebin, ki sem jih z uèenci o ivljala z
metodami, med katerimi je prevladovalo ustvarjalno uèenje. Ob tem sem se spreminjala v
razmišljajoèega praktika, pridobivala sem potrebno samozavest, kritiènost in
profesionalno avtonomijo.
Izvedbeno znaèilnost projekta v urah odprtega tipa je vse obdobje dokazovala stalna
prisotnost uèiteljic. Za veèje skupine uèiteljev iz posameznih organizacijskih enot so bile
organizirane posebne hospitacije, ob spremstvu metodikov so potekale za dijake Srednje
glasbene šole in koprskega uèiteljišèa in še zlasti za študente razliènih oddelkov
Pedagoške akademije. Posebej so mi ostali v spominu samoiniciativni obiski in stiki s
starši uèencev, mladinskimi knji evniki (Ela Peroci, Branka Jurca, Gitica Jakopin, France
Bevk …), domaèimi in tujimi skladatelji (Pavel Šivic, Vilko Ukmar, Primo Ramovš,
Janez Bitenc, Robert Scholum, predstavniki Društva jugoslovanskih skladateljev …),
18
