Page 15 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 15
Breda Oblak, NARATIVNI IZRAZ POTI SKOZI GLASBENO ŠOLSTVO
dejavnosti me je po eni strani oblikovala po starem izreku, da ob tem, ko pouèujemo,
uèimo tudi sebe, po drugi strani pa me je kritièno opozarjala na primanjkljaj potrebnih
pedagoških znanj, še zlasti glasbene metodike. Poglobila sem se v naziv glasbenega
uèitelja, ki v sestavi dveh pojmov, kot sta glasba in uèitelj, poudarja neloèljivo sintezo
dveh strokovnih podroèij. Pojem glasbe lahko dodatno in natanèneje definirajo njene
discipline (strokovni glasbeni predmeti na posameznih stopnjah izobra evanja), pojem
uèitelja pa se osredotoèa na pedagoško usposobljenost.
Strokovni izpit in Glasbena šola Ljubljana Center
Po diplomi in tretjem letu redne zaposlitve sem imela mo nost opravljati strokovni izpit,
ki naj bi potrdil mojo uèiteljsko licenco, toda izpit je z dvema nepredvidenima dogodkoma
posebej zaznamoval mojo uèiteljsko pot. Po takratni uredbi je obsegal strokovno delo,
uèni nastop in ustno preverjanje na štirih podroèjih. Uèni nastop sem opravljala v razredu
srednješolcev na Glasbeni šoli Ljubljana Center (oziroma Glasbeni matici, kot smo jo raje
imenovali). Pri tem se je kot gostitelj pridru il izpitni komisiji tedanji ravnatelj, skladatelj
Slavko Mihelèiè. Neposredno po uèni uri, v kateri sem spontano povezala zgodovinsko
tematiko s solfeggiranjem, me je ravnatelj Mihelèiè presenetil s ponudbo, da na njegovi
šoli prevzamem pouk nauka o glasbi. V kratkem in nenazadnje stresnem premoru nisem
našla odgovora zanj, saj me je neposredno zatem èakalo še ustno preverjanje. Eno izmed
podroèij je bila tudi obèa metodika, ko me je spraševalec, univerzitetni profesor
pedagogike dr. Stanko Gogala, usmeril v strokovni dialog. Nenadoma ga je prekinil z
neprièakovano napovedjo oziroma sugestijo mojega bodoèega delovanja na podroèju
glasbene didaktike.1
V povezavi z dogodkoma ob strokovnem izpitu so se mi pred šolskim letom 1962/63
zastavljali številna vprašanja in dileme. To je bil èas, ko sem bila sicer pripravljena sprejeti
nove razvojne odloèitve. Razrešilo jih je pismo ravnatelja Slavka Mihelèièa s
kompromisnim predlogom, ki smo ga na jeseniški šoli sprejeli sporazumno. V bli ajoèem
se èetrtem letu delovanja sem stalno mesto obdr ala na Jesenicah, na Glasbeni šoli Center
v Ljubljani pa sem prevzela del predmeta nauk o glasbi kot zunanja sodelavka. Pod vtisom
pozitivnih uènih dose kov ter interesov za izvedbo prevzetega predmeta v Ljubljani se je
moja motivacija èedalje bolj nagibala k identifikaciji z uèiteljico glasbe »razrednega tipa«,
rada sem pouèevala skupine, razrede.
Ob prijavi za stalno nastavitev na Glasbeni šoli Ljubljana Center v marcu 1963 so me
zadr ano opomnili na prihajajoèe spremembe, ki so se nanašale – med drugim – tudi na
bodoèo kadrovsko zasedbo. Porajali so se mi dvomi o mo nostih zaposlitve, ki pa so se
zaèeli kmalu razblinjati. Sledila sta dva informativna razgovora, od katerih mi je prvega
napovedal moj nekdanji uèitelj solfeggia Maks Jurca. Izrazil je eljo, da nadaljujem pouk
nauka o glasbi v ni jih razredih po njegovi tonalno-relativni metodi. Drugo sreèanje sta mi
napovedala profesorja Janez Bole in Pavle Kalan, ki sem ga spoznala ob tej prilo nosti.
Opozorila sta me na predviden projekt, v okviru katerega naj bi v povezavi glasbenih in
1 Uradno mi je komisija strokovnega izpita potrdila »licenco profesorja srednje šole iz glasbene zgodovine
kot strokovnega predmeta«, Ljubljana, 14. maj 1962.
15
dejavnosti me je po eni strani oblikovala po starem izreku, da ob tem, ko pouèujemo,
uèimo tudi sebe, po drugi strani pa me je kritièno opozarjala na primanjkljaj potrebnih
pedagoških znanj, še zlasti glasbene metodike. Poglobila sem se v naziv glasbenega
uèitelja, ki v sestavi dveh pojmov, kot sta glasba in uèitelj, poudarja neloèljivo sintezo
dveh strokovnih podroèij. Pojem glasbe lahko dodatno in natanèneje definirajo njene
discipline (strokovni glasbeni predmeti na posameznih stopnjah izobra evanja), pojem
uèitelja pa se osredotoèa na pedagoško usposobljenost.
Strokovni izpit in Glasbena šola Ljubljana Center
Po diplomi in tretjem letu redne zaposlitve sem imela mo nost opravljati strokovni izpit,
ki naj bi potrdil mojo uèiteljsko licenco, toda izpit je z dvema nepredvidenima dogodkoma
posebej zaznamoval mojo uèiteljsko pot. Po takratni uredbi je obsegal strokovno delo,
uèni nastop in ustno preverjanje na štirih podroèjih. Uèni nastop sem opravljala v razredu
srednješolcev na Glasbeni šoli Ljubljana Center (oziroma Glasbeni matici, kot smo jo raje
imenovali). Pri tem se je kot gostitelj pridru il izpitni komisiji tedanji ravnatelj, skladatelj
Slavko Mihelèiè. Neposredno po uèni uri, v kateri sem spontano povezala zgodovinsko
tematiko s solfeggiranjem, me je ravnatelj Mihelèiè presenetil s ponudbo, da na njegovi
šoli prevzamem pouk nauka o glasbi. V kratkem in nenazadnje stresnem premoru nisem
našla odgovora zanj, saj me je neposredno zatem èakalo še ustno preverjanje. Eno izmed
podroèij je bila tudi obèa metodika, ko me je spraševalec, univerzitetni profesor
pedagogike dr. Stanko Gogala, usmeril v strokovni dialog. Nenadoma ga je prekinil z
neprièakovano napovedjo oziroma sugestijo mojega bodoèega delovanja na podroèju
glasbene didaktike.1
V povezavi z dogodkoma ob strokovnem izpitu so se mi pred šolskim letom 1962/63
zastavljali številna vprašanja in dileme. To je bil èas, ko sem bila sicer pripravljena sprejeti
nove razvojne odloèitve. Razrešilo jih je pismo ravnatelja Slavka Mihelèièa s
kompromisnim predlogom, ki smo ga na jeseniški šoli sprejeli sporazumno. V bli ajoèem
se èetrtem letu delovanja sem stalno mesto obdr ala na Jesenicah, na Glasbeni šoli Center
v Ljubljani pa sem prevzela del predmeta nauk o glasbi kot zunanja sodelavka. Pod vtisom
pozitivnih uènih dose kov ter interesov za izvedbo prevzetega predmeta v Ljubljani se je
moja motivacija èedalje bolj nagibala k identifikaciji z uèiteljico glasbe »razrednega tipa«,
rada sem pouèevala skupine, razrede.
Ob prijavi za stalno nastavitev na Glasbeni šoli Ljubljana Center v marcu 1963 so me
zadr ano opomnili na prihajajoèe spremembe, ki so se nanašale – med drugim – tudi na
bodoèo kadrovsko zasedbo. Porajali so se mi dvomi o mo nostih zaposlitve, ki pa so se
zaèeli kmalu razblinjati. Sledila sta dva informativna razgovora, od katerih mi je prvega
napovedal moj nekdanji uèitelj solfeggia Maks Jurca. Izrazil je eljo, da nadaljujem pouk
nauka o glasbi v ni jih razredih po njegovi tonalno-relativni metodi. Drugo sreèanje sta mi
napovedala profesorja Janez Bole in Pavle Kalan, ki sem ga spoznala ob tej prilo nosti.
Opozorila sta me na predviden projekt, v okviru katerega naj bi v povezavi glasbenih in
1 Uradno mi je komisija strokovnega izpita potrdila »licenco profesorja srednje šole iz glasbene zgodovine
kot strokovnega predmeta«, Ljubljana, 14. maj 1962.
15
